Ljubljana, 25. septembra (STA) – Slovensko gospodarststvo se mora upreti korupciji in tako pomagati k trajnostnemu gospodarskemu razvoju, ob izidu svetovnega poročila Transparency International o korupciji za letošnje leto – v njem Slovenija ni sodelovala – ugotavlja društvo Integriteta, podružnica Transparency International v Sloveniji.

V društvu pozivajo slovenske gospodarske subjekte k integriteti v poslovanju in zagotavljanju transparentnosti pri izvedbi poslov ter izogibanju konfliktov interesov. Koruptivni posli povzročajo milijardno škodo, ogrožajo globalno trgovino in posle, razvoj in kršitve potrošniških pravic, kaže svetovno poročilo o korupciji in zasebnem sektorju.

“Slovensko gospodarstvo mora vzpostaviti sistem vrednot in odgovornosti, hkrati pa smiselno spodbuditi človekov lasten sistem, da bi okrepili kulturne norme,” svetujejo v društvu.

Čeprav Slovenija ni sodelovala pri izdelavi poročila Transparency International, društvo opozarja, da je slovensko gospodarstvo aktivno vpeto v mednarodno sodelovanje in da lahko iz poročila sklepamo o smernicah tudi za slovenske poslovne subjekte.

Poročilo vseeno omogoča gospodarstvu vpogled v koruptivne prakse v drugih državah in možne praktične rešitve, ki jih dejansko lahko Slovenija med drugim uporabi tudi kot možnosti za izstop iz krize. Po navedbah društva poročilo prikazuje, kako dejanja korupcije uničujejo in spodkopavajo pošteno konkurenco, ovirajo gospodarsko rast in ogrožajo obstoj gospodarskih subjektov.

Zasebni sektor igra pomembno vlogo pri gospodarski rasti in s koruptivnimi praksami ogroža zaupanje državljanov v pravno državo, ogroža liberalizacijo trga, ogrozi lahko vladne institucije, politične in socialne sisteme ter demokracijo. “Rešitev vsaj nekaj problemov bi prinesel težko pričakovani zakon o integriteti v javnem sektorju,” poudarjajo.

Kot opozarjajo, je pomembna zaščita prijaviteljev kaznivih dejanj korupcije, ki v Sloveniji ni urejena, je pa eden najpomembnejših mehanizmov za preprečevanje korupcije v gospodarstvu, seveda z aktivno vlogo nevladne organizacije.

Vlade bi morale poskrbeti za sistemske rešitve in zakonodajo, omogočiti mehanizem ocenjevanja implementacije konvencije za preprečevanje korupcije in drugih mehanizmov, ki v praksi pogosto ne zaživijo. Še posebej bi morale tesno sodelovati na mednarodni ravni, predvsem pri korupciji v zasebnem sektorju.

Večini slovenskega gospodarstva, predvsem manjšim podjetjem, se korupcija zdi velik problem. Glede na ankete slovenski podjetniki menijo, da je korupcija v njihovem podjetju pogosto zelo velika ovira za delovanje in rast. Večinoma korupcijo prepoznavajo kot nepotizem, korupcijo javnih uslužbencev pri sklepanju poslov, korupcijo funkcionarjev in finančne prispevke političnim strankam.

Slovenija sledi zlorabam moči in položaja za zasebno korist, ugotavljajo. Dodajajo, da problem nastane, ko je govora o zlorabi znotraj poslovnih združb, o korporativnih prevarah, konfliktih interesov, nereguliranem lobiranju in mednarodnem gospodarskem kriminal.

“Že leta govorimo o nujnih ukrepih na področju gospodarskega sektorja in angažiranost samih gospodarskih subjektov. Poznamo pa zelo malo podjetij, ki so vzpostavile etične kodekse in hkrati tudi pomembno institucijo, v obliki osebe ali službe, ki skrbi za integriteto in skladnost delovanja uslužbencev in vodstva s kodeksom,” poudarjajo.

Kodeksi so znani, so pa “mrtva črka na papirju”, vse dokler se vrednote ne bodo vzpostavitev v celotni družbi, ugotavlja društvo Integriteta. Čeprav je stanje na področju etike pri poslovanju gospodarskih subjektov slabo, lahko podjetja največ za to naredijo najprej sama, z dobro sistemsko ureditvijo pa se jim omogoči bolj transparentno in etično poslovanje.

Slovenija pri poročilu ni sodelovala, ker društvo Integriteta, ki je del Transperency International, obstaja od marca. Transperency International je predlog za sodelovanje pri letošnjem poročilu pošiljala aprila lani, ko predstavništva še ni bilo.