Ljubljana, 1. septembra – Avtomobilska industrija ima v ZDA, nekaterih evropskih državah in tudi na Japonskem poseben pomen. Ne samo, da predstavlja pomemben del bruto domačega proizvoda in še pomembnejši del skupnega števila zaposlenih, ima tudi poseben čustveni in psihološki pomen, saj je bodisi povezana z načinom življenja, kot npr. v ZDA, bodisi pa simbolizira povojni gospodarski vzpon in odraža nacionalne lastnosti, tako kot v Franciji, Italiji in Nemčiji ter na Japonskem. V luči tega posebnega položaja avtomobilske industrije in izrazitega upada prodaje avtomobilov, ki ga je povzročila kriza, so države sprejele kratkoročne ukrepe za pomoč avtomobilskemu sektorju. Hišna banka EU- Evropska investicijska banka – pa je v tem letu za avtomobilsko industrijo že namenila okoli sedem milijard evrov posojil.

V Evropi je tako kar nekaj članic EU sprejelo bodisi davčne olajšave za nakup okolju prijaznih in varčnih avtomobilov bodisi posebne subvencije za zamenjavo starega avtomobila za novega, bolj ekološkega. Med državami EU, ki so se odločile za take ukrepe so Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija, Avstrija, Nizozemska, Španija in Slovaška.

Najbolj odmevna je bila nemška shema, v okviru katere so lahko posamezniki ob menjavi več kot devet let starega avtomobila za okolju bolj prijaznega novega dobili subvencijo 2500 evrov. Za ta namen je Nemčija, ki ima največji avtomobilski sektor v EU, na koncu namenila kar pet milijard evrov, sredstva pa naj bi kljub temu pošla že sredi septembra. Med velikimi gospodarstvi so Nemčiji kasneje sledile še ZDA in Japonska. ZDA so za ta namen porabile tri milijarde dolarjev, kupci avtomobilov pa so dobili med 3500 do 4500 dolarjev subvencije, odvisno od razlike pri varčnosti novega avtomobila v primerjavi s starim. Američani so sredstva razgrabili v dobrem mesecu dni, največ pa so od nje odnesli japonski proizvajalci.

Te sheme so imele ugoden kratkoročni učinek na avtomobilsko prodajo in so industrijo najverjetneje rešili pred še večjo krizo, a obenem poznavalci poudarjajo, da je bil pozitiven učinek omejen le na proizvajalce manjših in bolj varčnih avtomobilov, predvsem pa je bil kratkotrajen, zato se zna kriza v avtomobilskem sektorju po izteku shem in v odsotnosti dejanske krepitve povpraševanja po avtomobilih znova poglobiti.

Predvsem v ZDA pa so se v luči krize ukvarjali tudi z reševanjem dveh ikonskih avtomobilskih velikanov – General Motors (GM) in Chrysler. Težave obeh proizvajalcev niso nastale v času krize, ampak sta jih obe družbi prinesli že iz preteklosti, ko se nista uspeli prestrukturirati in tehnološko napredovati ter sta zato izgubljali bitko z japonskimi, korejskimi in evropskimi tekmeci. Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame ni želela nadaljevati predhodne prakse državnih pomoči obema proizvajalcema, ki sta jih ta porabila le za poplačilo obstoječih obveznosti. Novo pomoč so zato v Washingtonu vezali na dogovor z upniki o zmanjšanju dolga in na korenito prestrukturiranje v smeri bolj učinkovite proizvodnje in bolj sodobne palete modelov avtomobilov. Ko prostovoljni dogovori niso uspeli, sta šla obe podjetji v postopek stečajne zaščite, iz katerega pa sta relativno izšli kot novi, občutno manj zadolženi podjetji.

Medtem ko je v Chrysler v zameno za napredno tehnologijo in nove modele z zaenkrat 20-odstotnim deležem (lahko ga poveča na 35 odstotkov) vstopil italijanski Fiat, ki v skladu z dogovorom tudi že obvladuje poslovne odločitve podjetja, pa je v primeru GM 61-odstotni lastnik trenutno še ameriška država, tako pa bo ostalo dokler GM ne povrne 50 milijard dolarjev državne pomoči.

Posledice težav GM je bilo občutiti tudi v Evropi. Evropska podružnica GM, ki je pred krizo obsegala proizvajalce Saab, Opel in Vauxhall, se je že zmanjšala, saj je Saab ob pomoči švedske vlade prišel v roke precej manjšega proizvajalca športnih avtomobilov Keonigsegg. V primeru Opla in sestrskega Vauxhalla pa se zapleta. Čeprav je bil ob močni podpori nemške vlade že sklenjen načelni dogovor o prodaji večine v obeh podjetjih kanadsko-avstrijski Magni v sodelovanju z rusko banko Sberbank in avtomobilskim proizvajalcem GAZ, nemške oblasti pa so zagotovile 1,5 milijarde evrov premostitvenega posojila in obljubile milijardna jamstva za nova posojila, pogajanja še niso zaključena, GM pa vse bolj koleba, če bo Opel sploh prodal.