Ljubljana, 1. septembra – Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki je precej zamajala temelje svetovnega gospodarstva in pognala strah v kosti nosilcev gospodarske politike, obenem pa znova tudi povečala nevarnost globalnih problemov, kot sta npr. revščina in lakota, pa je rodila tudi nekaj pozitivnega, in to je dokončen preboj zavedanja o soodvisnosti svetovnih držav in o potrebi po globalnem usklajevanju politik v skladu z načelom ‘globalne težave, globalne rešitve’. Osrednja vloga skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev (G20) v globalnem kontekstu reševanja krize je v očeh večine pozitiven premik naprej, pa čeprav je interes držav, ki sodelujejo v njej, najverjetneje različen. Razvite države tako G20 vidijo kot učinkovito pot tudi za reševanje lastnih težav, medtem ko ga razvijajoče države, kot so Kitajska, Brazilija in Indija, vidijo kot priložnost za okrepitev svoje vloge v mednarodni skupnosti in za zmanjšanje pomena sedmih najrazvitejših držav v skupini G7.

Če je bil vrh G20 novembra lani v Washingtonu, ki ga je gostil takrat že predsednik ZDA v odhodu George Bush, še bolj spoznavno srečanje, ki ni postreglo z odmevnimi rezultati in zavezami, pa je s prihodom na oblast predsednika Baracka Obame in močnim angažiranjem EU in evropskih držav članic G20 drugi vrh v začetku aprila v Londonu po mnenju številnih že predstavljal neke vrste mejnik v sistemu globalnega gospodarskega usklajevanja. Voditelji so se v britanski prestolnici dogovorili o skupnem obsegu fiskalnih spodbud za oživitev svetovnega gospodarstva v višini 5000 milijard dolarjev v letih 2009 in 2010, poleg tega pa naj bi skozi različne mehanizme Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), Svetovni banki in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili 1100 milijard dolarjev sredstev. Čeprav ni povsem jasno, koliko od tega denarja je dejansko novih sredstev, gre v vsakem primeru za ambiciozne zaveze.

Medtem ko naj bi EU kot skupnost in države članice EU v letih 2009 in 2010 za oživitev gospodarstva namenile okoli 230 milijard evrov, ob upoštevanju t. i. avtomatskih stabilizatorjev socialne politike (npr. nadomestila za primer brezposelnosti, socialne pomoči) pa več kot 600 milijard evrov, bodo ZDA v okviru stimulacijskega paketa predvsem v tem in naslednjem letu za različne ukrepe za spodbujanje gospodarske dejavnosti namenile 787 milijard dolarjev oz nekaj manj kot 550 milijard erov, Japonska in Kitajska pa okoli 580 milijard dolarjev oz. nekje v višini 420 milijard evrov. Obenem je potrebno upoštevati tudi stotine milijard dolarjev, ki so jih predvsem v EU in ZDA namenili za reševanje finančnega sektorja, in resnično usklajeno delovanje svetovnih centralnih bank pri stabilizaciji razmer na medbdančnem trgu. Čeprav se večina zavez za povečanje sredstev IMF še ni izvedla, je ustanova že sprejela ukrepe za pospešitev dostopa držav, ki so zaradi krize padle v plačilnobilančne in gospodarske težave, do posojil IMF, institucija pa je dejavna predvsem v srednje in vzhodnoevropski regiji, torej tudi v pomembnih trgovinskih partnericah Slovenije.

Voditelji G20 so se sicer dogovorili tudi za močne domače regulatorne sisteme in veliko večjo usklajenost ter sistemsko sodelovanje med državami in za okvir mednarodno dogovorjenih standardov za finančni sistem. Takšen okvir naj bi preprečeval pretirano tveganje in ekspanzijo ter ekscese v finančnem sektorju, zaščitil potrošnike in vlagatelje, podpiral tržno disciplino, preprečil negativne učinke na druge države in zmanjšal možnosti za izkoriščanje razlik v stopnji regulacije. V ta namen se je okrepila vloga Foruma za finančno stabilnost, ki je postal Odbor za finančno stabilnost in bo usklajeval regulatorna prizadevanja skupine G20. Obenem naj bi v naslednjih letih postopno prišlo tudi do reforme mednarodnih finančnih ustanov, ki naj bi zagotovila večjo vlogo državam v razvoju in zmanjšala prevlado razvitega sveta. Pomemben dosežek mednarodnega usklajevanja je tudi to, da ni prišlo do pretiranih protekcionističnih ukrepov držav, ki bi še pospešili upad svetovne trgovine, do katerega je prišlo zaradi krize.

Naslednji vrh G20 bo konec septembra v ameriškem Pittsburghu, kjer naj bi ocenili uresničevanje že sprejetih zavez, posebna pozornost pa bo verjetno na konkretnih ukrepih za strožjo regulacijo finančnega sistema. V vsakem primeru pa vzdržne svetovne gospodarske rasti najverjetneje ne bo moč doseči brez zmanjšanja neravnotežij v svetovnem gospodarstvu, kar pomeni, da bodo morale tiste velike države, ki so doslej gradile na izvozu in presežkih na tekočem računu plačilne bilance povečati domačo porabo, predvsem ZDA, ki pa so temeljile na potrošnji, primanjkljaju na tekočem računu plačilne bilance in posledično velikem zadolževanju, pa okrepiti produktivne sektorje in izvoz.