Ljubljana, 1. septembra (STA) – Medtem ko se je pred nastopom svetovne finančne in na to še gospodarske krize razviti svet vse bolj nagibal k zmanjševanju vloge in vpliva države na finančnem oziroma gospodarskem področju, se je z nastopom najgloblje recesije po drugi svetovni vojni znova začel spraševati o pomenu in nalogah države. Tako finančne institucije kot podjetja in sleherni posameznik so ob aktualni krizi pri iskanju rešitev svoje oči uprli najprej proti vladam.

Tako je v okviru boja proti krizi govora zlasti o ukrepih, ki jih uvajajo in izvajajo države oziroma njeni organi. Slovenija pri tem ni izjema, ob takšnih in drugačnih mnenjih v javnosti se je doslej nabral že kar dolg seznam različnih protikriznih ukrepov, napovedujejo pa se tudi že novi. Glede na njihov osnovni namen jih je mogoče razvrstiti v pet skupin, pri čemer se nekateri ukrepi zaradi svoje večplastnosti nahajajo v več skupinah.

Kot prvo skupino velja izpostaviti ukrepe, katerih cilj je pomagati gospodarstvu, da se izvije iz primeža krize in se znova vrne k rasti. Zlasti odmevni so ukrepi, kot so subvencioniranje polnega delovnega časa, jamstva za kredite podjetjem, nadomestilo plače med začasnim čakanjem na delo, spodbujanje raziskovalne dejavnosti.

V drugi skupini so ukrepi za pomoč finančnemu sektorju, v katerem pravzaprav tičijo vzroki za nastanek aktualne krize. Ukrepi, osredotočeni na finančni sektor, so namenjeni predvsem zagotavljanju stabilnosti finančnega sistema kot glavnega ožilja današnjega svetovnega gospodarstva ter posledično ohranjanju zaupanja vanj. Sem je mogoče šteti med drugim državna jamstva za bančne vloge in jamstva države bankam.

Tretjo skupino tvorijo ukrepi za pomoč prebivalcem oziroma gospodinjstvom. Ti ukrepi imajo tako socialni značaj kot tudi namen posredno pomagati gospodarstvu. Tako gre po eni strani za poseben dodatek za socialno ogrožene ter zagotovitev zadostnih sredstev za socialne transfere brezposelnim, po drugi strani pa tudi za jamstva za kredite prebivalcem in nadomestilo plače med začasnim čakanjem na delo.

Da bi vse te ukrepe uspešno izvedli in obenem ohranili javnofinančno vzdržnost, je potrebno zagotoviti tudi zadostna sredstva. Država to v osnovi počne na dva načina, po eni strani z varčevanjem, po drugi strani pa z iskanjem dodatnih virov za polnjenje proračuna. V skupini varčevalnih ukrepov so zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi, omejitev rasti plač v javnem sektorju ter zmanjšanje materialnih in investicijskih stroškov, v skupini novih virov pa npr. izdaja državnih obveznic in zvišanje trošarin.

Na obzorju pa se že nakazujejo nadaljnji ukrepi. Nekateri pomenijo nadgradnjo obstoječih, drugi so povsem novi. Tako se je že oziroma se še govori na primer o uvedbi dveh novih dohodninskih razredov za najvišje dohodke, pa potrebi po ukrepih za povečevanje konkurenčnosti, v pripravi je že tudi proračun za leti 2010 in 2011.