Po desetletjih hitrega razvoja je Švedska v začetku 90. let prejšnjega stoletja padla v recesijo, ki je imela podobno kot sedanja svetovna gospodarska kriza povod v krizi finančnega sistema. Na Švedskem je v teh letih prišlo do upada bruto domačega proizvoda, rasti brezposelnosti in hitrega povečanja javnega dolga, je pojasnil Nuder.

Ko so švedski socialdemokrati, katerih član je tudi Nuder, leta 1994 prišli na oblast, so dvignili davke in znižali javnofinančne izdatke, po štirih napornih letih pa so švedske javne finance znova zabeležile presežek. Po Nuderjevih navedbah je to tudi dobra šola za izhodne strategije, ki jih bodo morale v naslednjih letih sprejeti članice EU.

Stabilizaciji javnih financ je vse do sedanje krize sledila hitra rast, visoka zaposlenost in nizka inflacija, zato so po Nuderjevem prepričanju trdne javne finance velika konkurenčna prednost in podlaga za dobro delujoče gospodarstvo, ki temelji na nizki inflaciji in pošteni delitvi sadov gospodarske rasti.

Kot finančni minister v tem obdobju se je soočal s sočasnimi pritiski po nižjih davkih in višjih javnofinančnih izdatkih, zato se je kot minister naučil, da mora znati reči ne in da je lahko pravi socialdemokrat tudi fiskalno konservativen.

Kot drugo konkurenčno prednost švedskega gospodarstva je Nuder izpostavil njegovo odprtost, zaradi česar Švedska vztrajno podpira prosto trgovino in nasprotuje protekcionizmu. Ker pa se istočasno zavzema tudi za pravično trgovino, je Švedska edina svetovna država, ki za uradno razvojno pomoč nameni odstotke bruto nacionalnega dohodka.

Kot tretjo konkurenčno prednost je izpostavil zanesljive socialne mostove, ki zmanjšujejo stroške in bremena za delavce v časih ekonomskega prestrukturiranja. Temeljno načelo švedske gospodarske in socialne politike je ščititi zaposlene in ne delovnih mest, je dejal.

Ta politika temelji na kakovostnem in vseživljenjskem izobraževanju, učinkoviti politiki socialnih transferjev, ki ljudi spodbujajo k delu, a jim obenem omogočajo varnost, in aktivni politiki zaposlovanja, zaradi katerih so ljudje bolj prilagodljivi na spremembe.

H gospodarskemu uspehu Švedske so pripomogle tudi specifične kulturne značilnosti ter visoka stopnja enakopravnosti žensk in moških. Ureditev, ki to zagotavlja je sicer draga, a daje jasne rezultate, je poudaril Nuder. Na enakopravnost žensk je potrebno gledati skozi ekonomska očala in ne zgolj skozi sociološka, je dodal.

Nuder je priznal, da so trenutne razmere na Švedskem slabše, saj jo je kriza relativno močno prizadela, poglablja pa se tudi negotovost med prebivalstvom. Prepričan je, da mora Švedska ostati konkurenčna, a ne skozi rahljanje socialne politike in zniževanje davkov. Takšen pristop namreč povečuje negotovost in razlike, to pa zmanjšuje konkurenčnost.

Nuder se zaveda, da je švedski model težko v celoti prenesti v druge države, meni pa, da se je od njega moč veliko naučiti.

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je ugotovil, da je Nuderjevo predavanje razkrilo način razmišljanja, ki je v Sloveniji mnogim tuj, saj se Slovenija preveč ukvarja sama s seboj in ne želi razumeti svetovnih sprememb. Fasciniralo ga je, da nekdanji finančni minister govori kot socialdemokrat in ne kot strokovnjak. V Skandinaviji sta namreč stroka in politika v prizadevanju za skupno dobro neločljivo povezana, je zatrdil.

Lukšič meni, da bi bilo potrebno v Sloveniji stremeti h kakovostni in ne nujno k manjši državi, še posebej pa po njegovem slovenski politiki manjka močne ambicije, ki bi temeljila na realnem stanju.

Samo veliki cilji mobilizirajo velike ljudi, mali cilji mobilizirajo le tiste, ki sledijo drobnim partikularnim interesom, je povedal Lukšič in dodal, da bi ta ambicija lahko pomagala izgraditi slovenski družbeni model, ki pa bi se učil tudi od drugih.

Po Lukšičevem prepričanju v Sloveniji manjka koncept izobraževanja, ki bi mlade pripravil za prevzemanje odgovornih nalog v družbi, v Sloveniji pa povrh vsega manjka tudi stroka, ki bi imela celovit pogled na družbo. Celovit vidik manjka tudi v socialnem partnerstvu, je nadaljeval.

Vrednote pravičnosti in učinkovitosti same po sebi ne morejo obstati brez organizacijske oblike, je še rekel Lukšič in se zavzel za močne sindikate in delodajalce, pri čemer pa mora socialni dialog stremeti k skupnemu javnemu dobremu in ne le k delitvi gospodarskih sadov.

Predsednica sindikata Skei in podpredsednica DS Lidija Jerkič je medtem dejala, da je Nuder opozoril na stvari, ki jih v Sloveniji potihem vsi vedo, nihče pa jih ne upa povedati odločno in na glas. Še posebej pomembna se ji zdi zaščita zaposlenih in ne delovnih mest ter izgradnja trdnih socialnih mostov.

Predavanje v DS z naslovom Nove smeri družbenega razvoja med pravičnostjo in učinkovitostjo je po besedah predsednika DS Blaža Kavčiča del prizadevanj k spremembi vrednot od egoizma in grabežljivosti k večji solidarnosti in socialni povezanosti. Želimo si kakovostno učinkovitost in mobilizirajočo pravičnost, je dejal.