Podjetja v času krize potrebujejo relevantne informacije o gospodarskih in finančnih trendih, potrebujejo finančne vzvode, nove trge in fleksibilnost trga delovne sile, je na konferenci, ki ves dan poteka v Velenju, na njej pa sodeluje prek sto gospodarstvenikov in podjetnikov, ki so člani strokovnega sveta SDS in gospodarskega foruma SDS, poudarila predsednica gospodarskega foruma SDS Mazej Kukovičeva.

Prav tako podjetja po njenih besedah potrebujejo sistem za izobraževanje kadrov, ki jih potrebuje trg, nove razvojne programe, potrebujejo pa tudi dobro infrastrukturo in inovativno okolje tako v mestih kot tudi na podeželju. “Gospodarstvo je močan temelj družbe. Če se bo zamajal, ne bo pomagalo nobeno medsebojno obtoževanje,” je opozorila Mazej Kukovičeva.

Nekatere informacije, pomembne za gospodarstvenike, in trende na svetovnih finančnih trgih je zbranim predstavil predsednik uprave Unicredit banke Slovenija in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar. Kot je dejal, je interes za gospodarsko rast povsod, saj gospodarska rast omogoča nova delovna mesta. Generator gospodarske rasti pa so investicije, do katerih pa pridemo s krediti ali pa lastnimi sredstvi. Kot je dejal, je denarja dovolj, dobre naložbe pa bodo prepričale banke, da bodo odobrile kredite.

Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak je menil, da je zdajšnja vlada od prejšnje podedovala “primerno” osnovo za “bolj korajžno gospodarsko politiko in spopad s krizo”. Do vladnih ukrepov je bil kritičen, med drugim je menil, da vlada ni bila dovolj uspešna pri soočanju s kreditnim krčem, očita pa ji tudi premalo “ekonomske logike”. Ob tem Vizjak vladi, kot je dejal, najbolj zameri, da se je v dosedanjem času vladanja najbolj ukvarjala s kadrovanjem v največji slovenski banki, NLB. “V času krize si vlada ne bi smela privoščiti takšne krize v NLB,” je poudaril Vizjak.

SDS je v okviru svojega strokovnega sveta že spomladi predlagala 68 ukrepov, kako bi se v SDS lotili krize. Med ukrepi je Vizjak navedel vrsto kratkoročnih ukrepov, kot so davčne olajšave za podjetja, administrativne razbremenitve, skrajševanje plačilnih rokov in davčne počitnice za nova podjetja. Posebej je izpostavil tudi nujnost obvladovanja odhodkov državne uprave, kot najpomembnejši dolgoročni ukrep pa izpostavil nujen učinkovitejši tehnološki preboj gospodarstva.

Nekdanji minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar pa je glede črpanja evropskih sredstev ocenil, da je trenutno črpanje teh sredstev zaskrbljujoče in da je za to v celoti odgovorna Slovenija sama. Posebej je izpostavil večje projekte v okviru operativnega programa za področje infrastrukture in okolje.

Kot je dejal, je v tekoči finančni perspektivi, ki se izteče leta 2013, za železniško infrastrukturo rezerviranih okoli 400 milijonov evrov, za tretjo razvojno os pa 224 milijonov, nobeden od teh večjih projektov pa po njegovih besedah “ne teče”. Opozoril je, da če bodo dokumenti, potrebni za uresničevanje teh projektov, sprejeti šele leta 2012, potem je potrebno nujno premakniti sredstva drugam, saj jih bo Slovenija v nasprotnem primeru izgubila.

Ob tem je izpostavil tudi, da v nekaterih evropskih državah že tečejo tudi pogajanja za novo finančno obdobje, zato poziva vlado, naj tudi Slovenija začne pogajanja, hkrati pa je nujno “operativno zagnati” projekte, predvidene za to obdobje.

Konferenca, ki jo je kot nekakšen odgovor na vladne aktivnosti ob soočanju s krizo pripravila opozicijska stranka SDS, se bo popoldne sklenila z okroglo mizo, ki nosi naslov V povezovanju je pot do novih kupcev. Na njej bodo sodelovali Marko Pogačnik iz Pozavarovalnice Sava, predsednik SME Union Slovenija Tomaž Toplak, Tanja Drobnič iz agencije Japti, predsednica Britansko-albanske zbornice Katarina Langus in predsednica Slovenske zbornice v Italiji Desanka Goličnik.