Ljubljana, 24. avgusta (STA) – Širitev poslovodstev odvisnih družb Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je še odprta, za zdaj obstaja le predlog, ki je bil posredovan tudi vladi, ta pa se mora o tem izreči, je v pogovoru za Krizno ogledalo STA pojasnil generalni direktor HSE Borut Meh.

Meh, ki bi vstopil v sofinanciranje drugega bloka nuklearke, če bo prost naložbeni potencial, je ocenil tudi, da sta obstoječa dva stebra prej ovira kot nekaj dobrega za slovensko energetiko. Znova je zagotovil, da bo šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) nadomestni blok, po njegovi oceni bi bilo zdaj neodgovorno, če bi ga ustavili.

Premier Borut Pahor je konec julija napovedal, da se želita z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić še enkrat sestati z vsemi deležniki pri projektu Teša 6 in dobiti vpogled v vse dileme. Ali je do tega sestanka že prišlo?

Zelo dobro je, da pride do tega sestanka. Predvidevam, da se bo to zgodilo sredi septembra in da bo tudi priložnost, da v celoti predstavimo projekt, pa tudi probleme in dileme, ki se v zvezi z njim pojavljajo. Malo preveč je nalog s strani vlade, čeprav je lastnik HSE. Toliko študij in gradiv, ki smo jih pripravljali, bi bilo treba temeljito pregledati, pojasniti in na koncu priti do zaključkov.

Ali pričakujete, da bo to epilog zgodbe?

Želel bi si, da bi to res bil epilog, seveda pa to ni odvisno od mene. Doslej se je pokazalo, da so okoli TEŠ 6 zelo različna mnenja. Spomladi, ko se je začela največja kampanja proti projektu, smo z argumenti uspeli slovenski javnosti pokazati dve ključni stvari: da je to nadomestni objekt in da je to tudi objekt, ki zmanjšuje obremenitev okolja. Mislim, da je to v tem trenutku najbolj pomembno.

Ali je Teš 6 res nadomestni objekt in se bo četrti blok ugasnil, peti pa prešel v hladno rezervo?

Brez dvoma to drži. Rezervo na tej lokaciji pa je treba imeti v primeru izpada ali večjih remontov TEŠ 6. Peti blok bo zaradi nizkih izkoristkov in velikih izpustov drag in ne vem, zakaj bi v tako dragem bloku proizvajali električno energijo, ki jo bo težko prodajati in tudi kvari rezultat. Teš 6 bo zagotavljal tudi stabilnost slovenskega elektroenergetskega omrežja.

Hkrati je pametno izkoristiti tudi velenjski premog. Zagotavljamo, da bomo lahko Premogovnik Velenje do leta 2054 zaprli brez posebnega zakona in brez posebnih javnofinančnih sredstev, saj že zdaj oblikujemo posebne rezervacije za zapiranje premogovnika. Poudariti je tudi treba, da se bo hkrati izvajalo njegovo prestrukturiranje.

Če seštejemo moči obstoječih objektov v Šoštanju, je ta večja od moči Teša 6 …

Obstoječa moč je preko 700 MW, medtem ko bo nov blok 600 MW. Kljub temu bo potrebno iskati v prihodnje rešitve za zmanjševanje izpustov CO2, prigraditi bo treba naprave za zajemanje CO2, ki še niso komercialno uporabne. Verjamem, da bodo izvedljive nekje do leta 2020, 2025, in takrat bomo v veliki meri ta problem, na katerega nasprotniki TEŠ 6 danes opozarjajo, rešili.

Premier Borut Pahor je poudaril, da bo novi NEP določil usodo Teša 6. Ali je po vašem mnenju še možno ustaviti ta projekt in ali je to sploh smotrno?

Mislim, da je to projekt, ki ga potrebuje ne le HSE, ampak nujno tudi Slovenija. “Rodil” se je že leta 2004, uvrščen je bil v vse dokumente, ima vse sklepe za financiranje, ki jih potrebujemo s strani vlade. Zelo neodgovorno bi bilo zdaj reči, da se Tešu 6 odpovemo.

Ali so pogajanja z Alstomom končana?

Pogajanja so končana. Sredi septembra pričakujem podpis aneksa k pogodbi, s katerim smo uspeli fiksirati del cene. Ocenjujem, da je izplen v okviru možnega, saj je treba vedeti, da smo se šli pogajat o pogodbi, ki je že podpisana.

Nadzorni svet HSE je za razširitev nadzornega sveta in uprave Teša. Kdaj boste to storili, ali nameravate širiti tudi poslovodstva ostalih družb v skupini?

Predloga za širitev še ni bilo. V okviru HSE smo pripravili gradivo o upravljanju skupine HSE, v okviru katerega je bila predvidena tudi širitev nadzornega sveta v TEŠ, kar je tudi želja oz. priporočilo Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Če pridemo do tega, bo treba nadzorni svet razširiti na šest članov: štiri predstavnike kapitala in dva predstavnika delavcev. EBRD smo že pozvali, naj predlaga, koga bi vključil v nadzorni svet, imena doslej še ni in zato tudi postopek še ni stekel. V tem primeru bo treba spremeniti tudi akt o ustanovitvi Teša.

Širitev poslovodstev je še odprta. Že pred leti je bila med HSE in hčerinskimi družbami sprejeta pogodba o obvladovanju. Ta je za odvisne družbe mnogo bolj kruta, ker pomeni, da lahko poslovodstvo HSE daje direktna navodila njihovim poslovodstvom. Menim, da te pogodbe ne potrebujemo, ampak se mi zdi bolj smiselna širitev na dvočlanska poslovodstva, kjer bi imeli generalnega direktorja in direktorja. Vendar je to zgolj predlog, posredovan tudi vladi. Dokler se vlada o tem ne bo izrekla, se tudi pri nas ne bo nič zgodilo.

Sindikati vam med drugim očitajo, da s svojim ravnanjem povzročate škodo posameznim družbam v skupini, potvarjanje informacij o projektu Teša 6, zahtevajo vaš odstop …

To ni tema, o kateri bi s sindikati razpravljal v javnosti. Bi pa dodal, da je energetika specifična panoga, v kateri sta bila vedno močna delavska participacija in sindikat energetikov, ki ju je treba pri delu upoštevati. Še vedno pa ta moč ne daje pravice nikomur, da je žaljiv.

Ustanovili ste ekonomsko-socialni odbor na ravni skupine HSE. Kaj je njegov namen, kakšno pristojnost bo imel, koliko članov bo štel?

Relacijo med poslovodstvi, sindikati in lastniki je treba spremeniti, saj se vloga med njimi v energetiki velikokrat meša. Vloga sindikatov je, da skrbi in se bori za položaj delavcev v energetiki, izvajanje kolektivnih pogodb. Trdim, da položaj zaposlenih, delavcev v skupini HSE ni ogrožen in je relativno dober, še posebej v primerjavi z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi. Tudi delavska participacija je izredno razvita, imamo tudi skupni svet delavcev. Imamo tudi kolegij direktorjev, ki ga vodim. Ko sem gledal, kako tečejo informacije, sem prišel do zaključka, da kljub temu izmenjava mnenj ni najboljša in da je bolje, če se skupaj pogovarjamo o ključnih skupnih stvareh.

Na ustanovni seji ekonomsko-socialnega odbora smo dejali, da se o nekaterih zadevah, manjšem številu, lahko dogovarjamo s konsenzom. Seveda pa to ne more biti organ, ki bi jemal pristojnost organov, ki so postavljeni v skladu z zakonom oziroma akti družbe.

Kakšno organizacijo vidite za energetski sektor?

Ko gledam nazaj, bi težko podprl delitev HSE na dva stebra; menim, da ta ni bila smotrna. Obstoječa stebra sta prej ovira kot nekaj dobrega za slovensko energetiko. Ta bo prej ali slej morala vzeti v zakup, da postaja vedno bolj normalna gospodarska dejavnost in da bo vedno bolj treba graditi njeno mednarodno konkurenčnost, ki bo lahko temeljila samo na racionalnem poslovanju. Z uvajanjem tržnih zakonitosti se vedno bolj bližamo normalnosti gospodarskih družb, takšni, ki jo imamo v drugih dejavnostih. Še vedno pa bo velik del energetike regulirana dejavnost, ki jo bo nadzirala država. Smiselno se mi zdi, če bi zmogli tudi politično moč, da bi oba stebra znova združili.

Pa je iz politike doslej prišel kakšen namig po združitvi?

Razmišljanja o tem so, konkretnega namiga pa doslej ni bilo. Za primer naj navedem problem, s katerim se srečujemo na lokaciji v Zasavju, kjer se je Gen-I, ki ga vidim kot del Gen Energije, pojavlja s svojimi idejami, tudi z željo, da vstopi na to lokacijo. Gen-I smo dejali, da smo se pripravljeni pogovarjati in iskati skupne rešitve.

Istrabenz Gorenje je skupaj z Rudnikom Trbovlje Hrastnik (RTH) ustanovil družbo za proizvodnjo biomase. To je smer, v katero gremo v Termoelektrarni Trbovlje (Tet). Četrti blok Teta je v veliki meri obnovljen, končujemo razvojni načrt za zasavsko lokacijo, ena od možnosti je tudi ta, da se obstoječi kotel predela tako, da bi kot energent lahko uporabljali biomaso. Tu vidimo možnost sodelovanja s predsednikom uprave družb Istrabenz Gorenje in Gen-I Robertom Golobom. Vendar se je težko pogovarjati, ko on enkrat nastopa kot trgovec (Gen-I), drugič pa kot proizvajalec biomase in investitor v to dejavnost.

Potem ne gre le za ohranitev lokacije, ampak tudi za ohranitev dejavnost na tej lokaciji.

Naš pogled na to lokacijo je mnogo širši in ga razdelujemo v okviru razvojnega načrta. Lokacijo ne le ohranjamo, ampak ji dajemo večji pomen kot doslej. Predvsem z nameravano investicijo v plinsko turbino za terciarno rezervo, kjer bi se navezali tudi na rezerve kurilnega olja, počasi bi vstopili tudi v novo dejavnost, v prodajo ekstra lahkega kurilnega olja.

V okviru HSE se bomo morali usmeriti v maloprodajo, če želimo ohraniti obstoječi tržni delež oziroma ga še povečati. Seveda pa prehod v maloprodajo vidimo tudi v povezavi z delitvijo distribucij in zelo modro bi bilo, če bi te distribucije ali vsaj del njih postale z dokapitalizacijo lastnika del HSE.

Kdaj bi do tega lahko prišlo?

Relativno hitro, če ne želimo, da nas drugi prehitijo.

Ali Slovenija potrebuje tudi drugi blok nuklearke?

Smiselno ga je graditi, vendar to ne bo hitro. Ne verjamem, da bi Nek 2 lahko obratoval pred letom 2025. Gre za relativno čisto energijo, seveda pa je treba rešiti problem odpravljanja odpadkov in dekomisije ob zaključku obratovanja. Če naredimo Nek 2, pa bomo lahko na dolgi rok postali relativno velik izvoznik poceni električne energije, kar je za Slovenijo, ki je danes v nekem delu še uvozno odvisna, gotovo določena prednost.

Ali bi pristopili k sofinanciranju izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne?

Če bo prost investicijski potencial, da. Pred časom smo že bili zainteresirani, da se drugi steber vključi v financiranje Teša 6, hkrati smo bili tudi sami pripravljeni sprejeti zavezo o sofinanciranju Neka 2, a žal do tega ni prišlo. A ponavljam: če bi imeli prost naložbeni potencial, bi ga vložil tudi v tak projekt.

Kdaj bo znana odločitev o menjavi kurišča v Tetu?

Aktivnost je že pri koncu. 15. september je rok, do katerega je treba premieru na podlagi njegovega obiska v Zasavju predstaviti naš skupni predlog. Upam, da bomo z Zasavci prišli do skupnega predloga, v nasprotnem primeru bomo predstavili naš pogled na to lokacijo. Če se bo vlada odločila, da se ta naložba v Tet oddeli iz HSE, pa nimamo kaj ugovarjati, saj je treba odločitev lastnika spoštovati.

Kaj pa je s koncesijo za srednjo Savo?

Koncesija je podeljena HSE, pogodba pa še ni podpisana. Kljub temu, da na podpis čakamo, pa aktivnosti tečejo. V dokumentacijo je že vloženih nekaj milijonov evrov.

Kateri so sicer glavni poudarki razvojnega načrta skupine HSE za obdobje 2010-2020 s pogledom na 2030?

Gre za noveliran razvojni načrt, ki je še vedno v razpravi. O njem bo na naslednji seji razpravljal tudi ekonomsko-socialni odbor, čeprav sta ga obravnavala že nadzorni svet HSE in skupni svet delavcev, ki je dal nekatere pripombe, ki so bile upoštevane. Nadzorni svet ga je potrdil kot primernega za vlado, je pa še vedno na ravni predloga, saj razvojni načrt določa vlada kot skupščina HSE. To torej ni dokument, ki bi ga sprejemal nadzorni svet. Vlado smo pozvali, naj še malo počaka, preden ga uvrsti na dnevni red, ker skušamo na ravni skupine uskladiti, kar se da.

Ali bo razvojni načrt vključen v novi NEP?

Težko bi rekel; sam na zadevo gledam na naslednji način: eno je razvoj HSE kot skupine podjetij, drugo pa NEP, kjer se določa energetska politika. Nenazadnje je bil tudi zakon, s katerim se je ustanovila agencija, ki bo upravljala naložbe v državni lasti, sprejet zato, da se loči upravljanje podjetij v državni lasti od sektorskih politik. NEP je področje sektorske politike in narobe bi bilo, če bi opredeljeval razvoj HSE in ostalih energetskih podjetij. Nasprotno: NEP mora pokazati, v katero smer bomo šli pri porabi energije, kje bodo energetske lokacije, kako se bo razvijalo prenosno distribucijsko omrežje in umeščanje energetskih objektov v prostor – ne pa konkretno, kaj se bo dogajalo v HSE. Za odločanje o tem so pristojni drugi organi.

Kakšna je prihodnost slovenske energetike?

Vedno bolj jo bo treba gledati kot del evropske energetike. Uvajanje tržnih zakonitosti, poslovanje energetskih podjetij kot normalnih gospodarskih družb itd. – to in še marsikaj bo določalo prihodnje smernice, ki jih bomo morali upoštevati, če bomo hoteli v korak z razvitimi.

Ali menite, da bo povpraševanje po električni energiji v prihodnje naraščalo?

Do leta 2008 je poraba naraščala, potem pa je zaradi krize padla za 14 odstotkov. Mi danes prodajamo doma nekoliko manj, vendar pa skupno prodajamo več električne energije. V okviru HSE smo v prvem polletju prodali 7,5 teravatnih ur električne energije, od tega je bila polovica proizvedene v Sloveniji, ostalo pa smo kupili.

Vedno pomembnejši postajamo tudi kot trgovec električne energije, ki je lahko, kot sem že omenil, pomemben izvozni artikel. Danes je v naši strukturi še vedno tako, da kolikor je proizvedemo, je v bistvu tudi prodamo doma. Kar izvažamo, povečini kupujemo izven Slovenije.

Še nekaj bi dodal – vsi se sprašujejo, zakaj naložbe v energetske objekte, mi pa poudarjamo: če bomo nekaj več delali na učinkoviti rabi energije, bo potrebnih manj energetskih objektov. Slednjih ne gradimo le zato, da bi proizvajali električno energijo, mi to električno energijo tudi prodajamo in s tem ustvarjamo dobičke kot osnovo za prihodnje projekte.

Ali se bo trend rasti nadaljeval?

Rast bo, vendar izredno zmerna.

Kako kot nekdanji direktor Preventa gledate na dogajanje v družbi?

Prevent prav gotovo ni zgodba krize in tudi ni zgodba države kot slabe lastnice. To je zgodba pohlepa, nezmožnosti dogovarjanja, ki se sicer redko zgodi in dokazuje, da tudi zasebna lastnina in lastniki kot njeni nosilci niso vsemogočni. Najbolj žalostno je, da lastniki niso našli načina za ohranitev relativno dobrega podjetja in so s tem pahnili v težak položaj veliko število delavcev, ki so profesionalno opravljali svoje delo.

V Slovenj Gradcu je bil sicer razvojni center za celo skupino Prevent. Tudi strategija družbe je bila usmerjena v dolgoročno zmanjševanje šivanja avtomobilskih prevlek v Sloveniji – to je namreč delo, primerno za države, kjer je cena delovne sile nizka -, da pa se bo pa na drugi strani krepila razvojna dejavnost. Predvsem pa da se bo širila dejavnost tudi na ostalo notranjost avtomobila. Razvojni potencial in vizija sta bila, je pa žal prišlo do razkola med lastniki.

V zadnjem času gre v stečaj ali v prisilno poravnavo vse več podjetij, med njimi tudi pomembnejša. Ali pričakujete, da se bo ta trend nadaljeval?

Vsako večje podjetje, ki gre v stečaj, ima poslovne odnose z manjšimi podjetji. Zato se bojim, da se plaz stečajev še ni ustavil in da bodo postopno začeli problemi v takšnih podjetjih. Z drugimi besedami, lahko se zgodi učinek snežne kepe. Upam sicer, da ne, a nevarnost obstaja.