Bruselj, 27. januarja (STA) – Članice EU danes na zasedanju v Bruslju še niso uspele doseči bistvenega zbližanja stališč glede večletnega evropskega proračuna za obdobje 2014-2020. Slovenija se zavzema predvsem za ohranitev sredstev za kohezijo in razvoj podeželja, je pojasnil minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari.

Evropska komisija je junija lani predlagala proračun v višini 1025 milijard evrov za obveznosti, kar pomeni 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kar predstavlja 1 odstotek BND EU.

Gre za povišanje vsote v primerjavi s sedanjim večletnim proračunom, a znižanje po deležu BND. Za obdobje 2007-2013 je bilo namreč za prevzem obveznosti odobrenih 976 milijard evrov ali 1,11 odstotka BND EU, za prevzem dejanskih plačil pa 926 milijard evrov ali 1,05 odstotka BND EU.

Neto plačnice se v pogajanjih zavzemajo za nominalno znižanje proračuna. Na podlagi sedanjih pogovorov je mogoče pričakovati, da bi se lahko predlog komisije zmanjšal za približno sto milijard evrov, lahko pa bi celo obveljal prvotni predlog komisije.

Slovenija meni, da je predlog komisije v danih gospodarskih in finančnih razmerah realen in dobra osnova za nadaljnja pogajanja. Sicer pa je zanjo pomembno predvsem, da se ne zmanjšujejo sredstva za kohezijo in razvoj podeželja, je pojasnil minister Gaspari.

Poleg tega Slovenija zagovarja močno usmerjenost proračuna v izvajanje strategije Evropa 2020 in v razvojno naravnane politike. Na področju prihodkov se strinja s predlogom poenostavitve sistema lastnih virov in ukinitve dosedanjega sistema rabatov, a slednje je po Gasparijev besedah “brez upa zmage”.

V okviru kohezijske politike je za Slovenijo pomemben predlog Evropske komisije, da bi bile tudi regije, ki so bile doslej pod 75 odstotki BDP EU, pa sedaj presegajo 90 odstotkov, kot zahodna Slovenija, še vedno upravičene do najmanj dveh tretjin obstoječih sredstev.

Ta sredstva so bila na kocki, saj se je Slovenija razdelila na dve regiji – vzhodno in zahodno. Medtem ko vzhodna Slovenija tudi v prihodnje ne bo dosegala 75 odstotkov povprečnega BDP EU in bo še vedno upravičena do vse pomoči, pa je bil resen problem to, da je zahodna regija presegla 100 odstotkov BDP EU.

Gaspari danes ni želel govoriti o podrobnostih glede tega. Dejal je le, da “ta trenutek situacija ni slaba”.

Minister sicer ocenjuje, da bo imelo dansko predsedstvo zelo težko nalogo pri iskanju kompromisov o prihodnjem večletnem evropskem proračunu.