Ljubljana, 24. januarja (STA) – Slovenija in Črna gora imata zelo dobre politične in gospodarske odnose. Te bi lahko še izboljšali, pri čemer je priložnosti za slovensko gospodarstvo še veliko, pravi poslovnež in častni konzul Črne gore v Sloveniji Vojislav Kovač. Največje priložnosti vidi na področju energetike in infrastrukturnih projektov.

Vojislav Kovač je poslovnež, ki že vrsto let uspešno deluje v Sloveniji in Črni gori. Pred dobrim mesecem je postal tudi častni črnogorski konzul v Sloveniji. Kot pravi, je v ospredju njegovega delovanja tudi razširitev gospodarskega sodelovanja med državama.

Ste poslovnež, ki uspešno deluje v Sloveniji in Črni gori. Zdaj ste tudi častni konzul, tako da dobro poznate obe državi. Kako ocenjujete odnose med državama?

Odnosi med državama so odlični. Tako politični kot gospodarski. Pri slednjih je potrebno poudariti, da so slovenska podjetja in slovenski investitorji v Črni gori navzoči že od najzgodnejših faz njene tranzicije in privatizacije. V državi poslujejo priznana slovenska podjetja, kot so NLB, Hit, Zavarovalnica Triglav, Sava Re, Intereuropa, Mercator, Petrol, Primorje, Sportina Group …

Slovenski kapital je prisoten v številnih podjetjih in investicijskih skladih. Število slovenskih turistov iz leta v leto narašča. Trgovinska blagovna menjava med državama je v času pred ekonomsko krizo na letni ravni dosegala tudi do 160 milijonov evrov. Ob navedbi vseh teh kazalcev in tudi dobrih odnosov verjamem, da obstaja veliko možnosti za sodelovanje tudi v prihodnje.

Kje vidite priložnosti za slovenska podjetja v Črni gori in črnogorska v Sloveniji?

V prihodnosti bo v Črni gori predvsem poudarek na investicijah v energetiko. Ta segment bo velika priložnost za slovenska podjetja in podjetja v regiji. Črna gora in Italija namreč načrtujeta položitev 1000-megavatnega podvodnega kabla, preko katerega bo lahko tekla elektrika v Italijo. Ta 700 milijonov evrov vreden projekt lahko pomeni “pravo energetsko izvozno okno v južno Italijo” za države v regiji, tudi za slovenska energetska podjetja, če se bodo odločila za naložbe v energetiko v regiji jugovzhodne Evrope.

Precej pa se pričakuje tudi od razvoja kmetijstva in turizma. Veliko se bo investiralo tudi v izgradnjo in modernizacijo komunalne in cestne infrastrukture ter reševanje težav z odpadnimi vodami. Vsekakor se pričakuje, da bodo slovenska podjetja pokazala interes in bodo sodelovala pri izvajanju teh projektov. Sodelovanje bi veliko pomenilo tudi zato, ker je v Črni gori vedno več zavedanja, da je z razvojem potrebno skrbeti tudi za ohranjanje življenjskega okolja. Pri tem pa je Slovenija država za vzor. Slovenska podjetja, ki delujejo v Črni gori, takšne standarde že zahtevajo, zato se jim želijo črnogorska tudi na tem področju približati.

Ko gre za črnogorska podjetja na slovenskem trgu, moram omeniti, da se je v zadnjih nekaj letih v Črni gori razvijalo predvsem zasebno podjetništvo, še posebej prehranska industrija, tako da verjamem, da bomo kmalu imeli podjetja, ki bodo konkurenčna tudi zunaj črnogorskih meja.

Saj nekaj takih, manjših, podjetij že imate. Npr. vinarje.

Da. Lep primer je Plantaža 13. julij, ki proizvaja dobro znano vino Vranac, ki je v Sloveniji zelo cenjeno.

Menjava med državama je zdaj relativno skromna, saj so potenciali veliko večji? Kje vidite razloge?

Blagovna menjava je lani znašala okoli 100 milijonov evrov. Menim, da je padec posledica krize, ki je zajela širšo regijo. Z druge strani gledano pa sodelovanja med Slovenijo in Črno goro ne gre vrednotiti le po blagovni menjavi. V gospodarstvu Črne gore dominira turizem oziroma storitve, tam pa se beleži velik priliv sredstev, tudi iz naslova slovenskih turistov. Blagovno menjavo v takšnem obsegu opravičujem tudi s prisotnostjo hčerinskih podjetij iz Slovenije, ki uspešno poslujejo v Črni gori.

Črna Gora je v zadnjih letih naredila velik preskok na vseh področjih (zakonodaja, poslovno okolje), privabila pa je tudi več sto milijonov evrov tujih investicij. Kljub temu pa nekateri v Sloveniji ocenjujejo, da ni varna za naložbe in poslovanje. Kaj o tem menite vi?

Črna gora je poseben fenomen. Leta 2005 je bila na primer ena izmed najbolj atraktivnih evropskih investicijskih destinacij. Glede na neto priliv neposrednih tujih investicij per capita je bila v času med letoma 2005 in 2007 druga v skupini evropskih tranzicijskih gospodarstev, takoj za Estonijo. Sektorji, ki so pritegnili največ neposrednih tujih investicij (iz 86 držav), so bili bančništvo, turizem, industrija in telekomunikacije.

Kaj pa Slovenci?

V konkretnih pogovorih s slovenskimi investitorji sem imel priložnost slišati tako dobre kot slabe strani poslovanja v Črni gori. Nekatere izmed prednosti so, da slovenska podjetja uživajo velik ugled v Črni gori, sprejeli so jih kot kredibilne partnerje. Pohvalno se govori tudi o ekonomski svobodi. Izpostavljajo tudi zelo stimulativno davčno politiko, saj davek od dobička znaša le devet odstotkov, kar Črno goro uvršča med davčno najmanj obremenjene države v regiji.

Kot pomanjkljivost pa slovenski ekonomisti izpostavljajo nelikvidnost oziroma finančno nedisciplino v Črni gori, ki pa v času recesije predstavlja težavo, s katero se sooča celotna regija.

Mislim, da se črnogorska vlada zaveda, da bo razvojna priložnost Črne gore, ki temelji na kapitalu tujih investitorjev, strateško ogrožena, če ne bodo pomanjkljivosti, kot so posamezne poslovne ovire na lokalni ravni, vzeli resno in jih odstranili. Prepričan sem, da v Podgorici zagovarjajo in izvajajo aktivnosti, s katerimi bodo ustvarili še boljše poslovno vzdušje.

Gradbeništvo je zagotovo ena pomembnejših panog, kjer bi lahko Slovenija sodelovala v Črni gori. Ali lahko slovenski gradbeni sektor, ki je precej na kolenih, sploh lahko opravi kakšno nalogo v Črni gori?

V zadnjih letih so slovenska gradbena podjetja zgradila nekaj pomembnih infrastrukturnih objektov. Omenil bi predor Sozina, ki ga je gradil SCT, ali pa simbol Podgorice most Milenijum, ki ga je zgradilo Primorje iz Ajdovščine. Tudi prvi premični most na Port Mileni v Ulcinju gradi Primorje. Črna gora naj bi še naprej uporabljala znanja in izkušnje slovenskih gradbenikov pri gradnji najtežjih gradbenih objektov. Črna gora je bila že doslej pomemben trg za slovenske gradbenike, zato lahko pričakujemo njihovo prisotnost tudi v prihodnje. V kakšnem obsegu, je odvisno od tega, kako se bo razvijala kriza v gradbeništvu, ki je očitna v obeh državah.

V preteklosti so slovenska podjetja gradila precej prometnic v Črni gori, s tem pa so vsa slovenska podjetja dobila dober “sloves”, v zadnjih letih pa niso izpolnili kar nekaj projektov. Kakšen sloves ima zdaj slovensko gospodarstvo v Črni gori?

Privatizacije, v katerih so sodelovala slovenska podjetja, so bile večinoma uspešne. Projekti, ki so jih realizirala slovenska podjetja, so dokončani pravočasno in kakovostno, tako da je prevladujoča slika o slovenskem podjetništvu v Črni gori pozitivna.

V kontekstu imidža slovenskega gospodarstva bi poudaril, da se v Črni gori kljub vsemu z nerazumevanjem in dvomom prebirajo novice o rasti števila brezposelnih in o stečajih podjetij, ki so nekoč uživala mednarodni ugled. Zanimivo je, da veliko vprašanj iz Črne gore dobim na temo položaja in nadaljnje perspektive NLB banke. Ta je leta 2003 kupila Montenegrobanko ter ima zelo velik ugled in kredibilnost v poslovnem svetu Črne gore.

Turizem je panoga, na katero v Črni gori precej stavijo. Slovenski Hit je bil eden izmed pionirjev na področju igralništva. Ali je v Črni gori še prostora za slovenske investicije v turizem? Kateri del bi to bil, igralnice, kmečki turizem, adrenalinski športi …?

Hotel Maestral je dober primer, kako se uspešno izpelje določen investicijski projekt z jasno postavljenimi cilji. Poleg energetike sta kmetijstvo in turizem ključna črnogorska gospodarska panoga, od katere se veliko pričakuje. Prostora za izboljšanje ponudbe je veliko. V nekaterih segmentih, ki ste jih omenili, Črna gora beleži šele začetne korake. V primerjavi s številnimi kazinoji prinaša kmečki turizem Sloveniji isti zaslužek.

Glede na to, da ima Črna gora odlične pogoje za ta tip turizma, je prava škoda, da kmečki turizem ni bolj razvit. Velik del naravnih virov v službi turizma v Črni gori v bistvu čaka ekonomsko ovrednotenje, kar je lahko odprt izziv za slovenske gospodarstvenike. Podobno je tudi z outdoor turistično ponudbo oziroma z adrenalinskimi športi. Vsekakor bi bilo dobro, da Črna gora nekaj postori tudi na področju gorskega turizma, kjer ima Slovenija zavidljive rezultate.

Kot častni konzul Črne gore poznate tudi nekatere načrte črnogorske vlade za razvoj. Ali država predvideva kakšne večje spremembe zakonodaje, projekte …, ki bi bili lahko zanimivi tudi za slovenska podjetja …

Trenutno je v Črni gori v obravnavi predlog predpristopnega ekonomskega programa kot eden od najpomembnejših dokumentov, ki ga država kandidatka za vstop v EU pripravi v okviru multilateralnega fiskalnega nadzora. Dokument predstavlja osnovo za kreiranje konsistentne ekonomske politike zaradi povečanja konkurenčnosti črnogorske ekonomije, zmanjševanja negativnih učinkov novega vala krize ter vzpostavljanja stabilne osnove za dolgoročno trajnostno rast.

Potrebno je poudariti, da se v Črni gori pričakuje napredek v razvoju energetike. Nov zagon zagotovo predstavlja omenjena položitev podvodnega elektroenergetskega kabla med Črno goro in Italijo. V Črni gori bo poudarek na pridobivanju zelene energije z izgradnjo elektrarn iz obnovljivih virov energije, za kar ima, vsi vemo, Črna gora odlične možnosti …

Vseeno se zavedamo, da se navkljub bogatim naravnim virom, majhna in odprta črnogorska ekonomija ne more razvijati brez prihoda tujega kapitala. Zato bo v tem letu poudarek na privabljanju investitorjev, da bi nadaljevali z vlaganjem v Črno goro.