Bruselj, 27. januarja (STA) – Obstaja velika verjetnost, da bo meddržavna pogodba o fiskalnem paktu v ponedeljek na neformalnem vrhu EU sprejeta in da bodo še preostala odprta vprašanja rešena, je danes v Bruslju ocenil minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari.

Temelj pogodbe je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja “uravnoteženi ali v presežku”. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Slovenija v pogajanjih o pogodbi sicer skupaj z Nemčijo in Nizozemsko vztraja pri tem, da bi morala biti obravnava presežnega primanjkljaja in javnega dolga enakovredna in uravnotežena, je danes v Bruslju pojasnil minister Gaspari.

Vendar bo na koncu verjetno obveljalo, da v fiskalni pogodbi dolg ne bo obravnavan enako strogo kot primanjkljaj, za kar naj bi si prizadevale predvsem južne članice unije z velikim presežnim dolgom, na primer Španija in Italija pa tudi Francija.

Za Slovenijo je po Gasparijevih besedah pomembno tudi to, da bi bil v fiskalni pogodbi neposreden sklic na pakt evro plus, ki predvideva zbliževanje fiskalnih in ekonomskih politik, ne pa, da bi bil ta pakt v novi pogodbi le opisno povzet.

Odprto je tudi še vprašanje, kakšna bo vloga Sodišča EU pri uveljavljanju pogodbe. Za zdaj iz osnutka pogodbe izhaja, da lahko državo, ki zlatega pravila ne bi ustrezno prenesla v svojo zakonodajo, postavijo pred sodišče druge pogodbenice na lastno pobudo ali na podlagi mnenja Evropske komisije.

Če država ne bi upoštevala mnenja sodišča, ji v skrajnem primeru grozi kazen v višini 0,1 bruto BDP. Ali bo sodišče preverjalo tudi izvajanje proračunskih pravil, pa je še odprto vprašanje.

Slovenija je glede finančnih kazni po Gasparijevih besedah “nekoliko skeptična”, ker je skeptična do vseh vrst administrativnih omejitev, podpira pa rešitve, ki predvidevajo omejitve z ekonomskimi instrumenti, obrestno mero in podobnim.

Sicer pa se Slovenija strinja z avtomatično implementacijo sankcij, saj “brez ustreznega sistema sankcij ne gre verjeti, da bodo države v celoti izpolnjevale svoje zaveze”, je poudaril minister Gaspari.

Viri pri EU so v četrtek pojasnili, da je odprtih še nekaj drugih vprašanj, na primer poljska zahteva za sodelovanje na vrhunskih srečanjih območja evra, število potrebnih ratifikacij za uveljavitev pogodbe ter vloga nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta.

Gaspari na vrhu v ponedeljek ne pričakuje razprave o Grčiji, glede krepitve stalnega sklada za zaščito evra (ESM) pa meni, da je mogoče pričakovati, da bo po ratifikaciji fiskalne pogodbe Nemčija pripravljena na okrepitev ESM s sredstvi iz začasnega sklada (EFSF).

Voditelji članic EU bodo v ponedeljek sprejeli tudi izjavo o spodbujanju rasti in zaposlovanja, ki bo temeljila na predlogu Nemčije in Francije. Osrednji element tega predloga, ki je deležen največ zanimanja, je vzpostavitev posebnega sklada za rast in konkurenčnost.

Gre za zamisel, da bi se nekatera neporabljena evropska sredstva preusmerila v ta sklad. Slovenija zamisel načeloma podpira, a med drugim opozarja, da mora Evropska komisija najprej opraviti pregled koriščenja sredstev v posameznih državah.

Poleg tega je Gaspari opozoril, da polnjenje tega sklada ne bi sme ogroziti kohezijskih ciljev in ciljev za razvoj podeželja, ter menil, da je treba dobro premisliti sodelovanje z Evropsko investicijsko banko pri izvajanju projektov za rast in zaposlovanje.

Pogovore o fiskalni pogodbi imajo danes v Bruslju tudi šerpe, predstavniki voditeljev članic unije, ki bodo poskušali doreči še odprta vprašanja.