Bruselj, 27. januarja (STA) – Plačila kohezijskih sredstev EU so lani dosegla rekordnih 32,9 milijarde evrov, kar je osem odstotkov več kot v letu 2010, so danes sporočili v Bruslju. Kot pravijo v Evropski komisiji, gre za odraz tega, da so v času varčevanja in fiskalnih omejitev v članicah unije strukturni skladi EU vse bolj dragocen vir sredstev za investicije.

Po drugi strani so povečana plačila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada v lanskem letu tudi posledica dejstva, da se je izvajanje večletnega proračuna EU za obdobje 2007 – 2013 že zelo močno prevesilo v drugo polovico, ko članice v Bruselj pošiljajo največ zahtevkov za plačila.

Ob koncu lanskega leta je povprečni delež porabljenih sredstev za tri sklade znašal 33,4 odstotka vseh dogovorjenih pravic porabe, med članicami pa obstajajo precejšnje razlike. Najbolj so se lani povečala plačila iz sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada.

V Bruslju so se pohvalili, da so se evropska sredstva v lanskem letu porabila za niz strateških naložb, ki spodbujajo dolgoročno rast. Med temi so omenili širitev omrežja za širokopasovni dostop do svetovnega spleta, naložbe v infrastrukturo za raziskave in razvoj, inovacijo, podporo malim in srednjim podjetjem ter izobraževanje.

Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je ob tem zapisal, da so strukturna sredstva razvojna sredstva, katerih cilj je pametna poraba denarja za naložbe v dolgoročni gospodarski razvoj in nova delovna mesta.

“Sredstva zagotavljajo stabilen investicijski tok v teh težkih časih. Ključnega pomena je, da bodo znale članice in regije to priložnost izkoristiti in jih pametno porabiti,” je opozoril.

EU je že sprejela ukrep, s katerim se šestim z gospodarskega vidika najbolj problematičnim članicam EU omogoča nižji delež nacionalnega sofinanciranja pri evropskih projektih. Delež sofinanciranja iz proračuna EU se bi tako lahko dvignil na 95 odstotkov.

Gre za začasen ukrep, s katerim želi unija članicam, ki se soočajo s krčenjem nacionalnih proračunov in so deležne finančne pomoči, pomagati okrepiti gospodarsko rast in konkurenčnost. Ukrepa so deležne Grčija, Irska, Portugalska, Romunija, Latvija in Madžarska.

Grčija in Romunija sta na ta način prejeli 374 milijonov evrov dodatnih sredstev, samo v Grčiji pa naj bi do izteka obdobja za plačila iz trenutne perspektive okoli 11,5 milijarde evrov neporabljenih sredstev EU tudi s pomočjo posebne svetovalne skupine strokovnjakov EU namenili za 180 prednostnih projektov. S tem naj bi ustvarili od 90.000 do 108.000 novih delovnih mest.

Tudi v Italiji naj bi s spremembo operativnih programov in finančnih prioritet 3,1 milijarde evrov porabili za nujno potrebne razvojne naložbe na manj razvitem jugu države.

Evropska komisija je članice še pozvala, naj približno 22 milijard evrov neporabljenih sredstev iz Evropskega socialnega sklada namenijo za projekte, katerih cilj je izboljšanje zaposlitvenih možnosti za mlade, saj je brezposelnost mladih trenutno eden najbolj perečih problemov v uniji.