Maribor, 10. januarja (STA) – Predsednik Združenja slovenskih žičničarjev ter direktor GTC Kope in Pohorske vzpenjače Srečko Jesenšek ocenjuje, da je zaradi slabših smučarskih razmer izpad prihodkov slovenskih žičničarjev trenutno vsaj 30-odstoten. Problem pa je, ker se žičničarji soočajo z že tretjo zaporedno zeleno zimo, kar jih likvidnostno zelo slabi.

Vremenske razmere v zadnjih dveh mesecih niso naklonjene žičničarjem. Kako vplivajo na smučarsko sezono?

Problem je v tem, da je takšna že tretja zaporedna zima. Res pa je, da nekih velikih odstopanj od dolgoletnega povprečja ni. Če gledamo meteorološko statistiko zadnjih 50 let in analize, ki jih je za območje Pohorja redno beležil že upokojeni Franci Čop, vidimo, da sta na vsakih deset let ena do dve zeleni zimi, ena do dve slabši, enako dobrih zim, od štiri do pet pa je povprečnih. Trenutno je v visokogorju sneg in smučišča obratujejo, v nižinah pa snega ni.

Kako trenutno poslujejo upravljavci smučišč?

Problem je, ker so vse te tri zelene zime zelo oslabile likvidnostne razmere upravljavcev smučišč. Če se zgodi ena takšna zima, se učinki še nekako pokrijejo. Tri tako slabe zime se pa že marsikje poznajo. Večina centrov sprotno še normalno posluje, težave se pojavljajo pri investicijskih sredstvih. Če pa se bodo takšne razmere nadaljevale, bodo ogrožena tudi delovna mesta. Težave imajo dejansko vsi žičničarji, a nekako še zmorejo tekoče poslovanje, kot so izplačila plač in pokrivanje stroškov obratovanja.

Smučarska sezona se je v Sloveniji začela nekje v drugi polovici decembra. Koliko so žičničarji doslej našteli smučarjev in kakšna so odstopanja od načrtov?

Zaenkrat je še prehitro, da bi delali natančne analize obiska. Je pa izpad prihodkov viden v vseh smučarskih centrih. Če bo v januarju še zapadlo dovolj snega, se lahko ti izpadi še nadoknadijo. Če pa bo cela zima takšna, bodo žičničarji gotovo imeli težave.

Na Združenju slovenskih žičničarjev bomo prve analize predvidoma naredili konec januarja, saj so prvi smučarji na smučišča prišli šele tik pred božičem in tako decembra še ni bilo smiselno delati analiz. Sprotne analize pa kažejo na oceno, da je izpad prihodkov vsaj 30-odstoten glede na povprečne sezone.

Posledica zelene zime je tudi slabše zaposlovanje sezonskih delavcev.

Seveda, to ima vpliv tudi na sezonsko zaposlovanje. Trenutno ne obratuje veliko manjših smučarskih centrov, večji pa obratujejo v omejenem obsegu in imajo od 20 do 30 odstotkov manj zaposlenih sezonskih delavcev, kot bi jih imeli, če bi obratovale vse naprave.

Kako pa so zasedene nočitvene zmogljivosti ob smučiščih?

Prenočitvene kapacitete so dobro zasedene, izpad beležimo predvsem pri dnevnem obisku. Deloma je za to kriva gospodarska kriza, saj se ljudje bolj preudarno odločajo, kako bodo porabili prihranke. Za smučanje se odločajo predvsem takrat, ko vedo, da so razmere na smučiščih res dobre. Precej pa na dnevni obisk vpliva tudi dejstvo, da v dolinah ni snega in ni pravega zimskega vzdušja, ki bi smučarje privabilo na smučišča.

Koliko smučišč trenutno obratuje po Sloveniji?

Obratujejo vsa večja smučišča, ki imajo urejeno umetno zasneževanje, vendar pa večina v omejenem obsegu.