Ljubljana, 27. januarja (STA) – Še letos naj bi zaživela velika zasebno financirana evropska bonitetna hiša, ki naj bi postala protiutež trem vodilnim ameriškim bonitetnim agencijam – Standard & Poor’s, Moody’s in Fitch. Evropska agencija naj bi bila za razliko od ameriških neprofitna in bolj pregledna. EU je sicer sprejela in še sprejema strožja pravila za bonitetne agencije.

Že sedaj sicer obstaja več manjših evropskih bonitetnih hiš, ki pa ne morejo tekmovati z velikimi in finančno močnimi ameriškimi tekmicami.

Novo evropsko bonitetno hišo so zasnovali v uglednem svetovalnem podjetju Roland Berger, ustanovljena pa naj bi bila že spomladi. Prve bonitetne ocene o državah naj bi začela izdajati do konca leta, prve ocene bank pa v začetku 2013. Polno naj bi delovala v roku dveh let od ustanovitve.

Projektu se je pridružilo že 30 institucionalnih vlagateljev (bank, zavarovalnic, finančnih družb in borz), ki so izrazile pripravljenost, da dajo na razpolago 300 milijonov evrov ustanovnega kapitala, je pred dnevi za nemški poslovni časnik Euro am Sonntag povedal eden od partnerjev pri Roland Bergerju Markus Krall.

Kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil Krall, bo agencija zasebno financirana neprofitna ustanova, najverjetneje pa bo njen sedež na Nizozemskem. Za začetek dela potrebuje še zeleno luč evropskega organa za nadzor trga vrednostnih papirjev (Esma).

Krall bi bil vesel podpore evropskih politikov novemu projektu, ne želi pa si, da bi se agencija financirala z javnimi sredstvi. Boji se namreč, da bi državno financiranje lahko postavilo pod vprašaj neodvisnost agencije.

Tri velike ameriške bonitetne agencije poleg ocen vrednostnih papirjev podjetij in finančnih ustanov izdajajo tudi ocene držav in drugih teritorialnih enot. Ker je njihovo delovanje na tem področju v času krize v evrskem območju sprožilo nemalo kritik in pomislekov, se je pojavila zamisel, da dobijo močno evropsko konkurenco.

Kot rečeno, nova evropska agencija za razliko od velikih, pretežno ameriških, bonitetnih hiš ne bo profitno podjetje, temveč neprofitna ustanova. Tri največje svetovne agencije so v lasti finančnih družb in zasebnega kapitala, evropska agencija pa naj bi se s prispevki zasebnega sektorja zgolj delno financirala in bi delovala kot neke vrste neprofitni sklad.

Tak pristop naj bi zagotavljal večjo neodvisnost od pretežno ameriških hiš in s tem razblinil dvome, da je agencija bolj naklonjena bankam, podjetjem ali državam iz območja evra.

Prav tako naj bi evropska hiša za razliko od trojice velikih agencij jamčila za pravilnost svojih ocen, kar pomeni, da bi jo lahko stranke v primeru malomarnosti ali grobih napak lahko odškodninsko terjale. Trenutno so ocene zgolj mnenja, ki pa imajo, kot je jasno razvidno iz dogajanja minulih let, lahko velikanske posledice za države in trge.

Nova evropska agencija naj bi delovala tudi bolj pregledno od pretežno ameriške konkurence, ko gre za metodologijo oblikovanja ocen, prav tako pa naj bi za razliko od Standard & Poor’s, Moody’s in Fitcha za ocene plačevali vlagatelji, ki jih potrebujejo, in ne tisti, ki se jih ocenjuje.

Takšna praksa namreč sproža očitke, da so nekatere ocene kupljene. Tri vodilne bonitetne hiše so na primer pred izbruhom svetovne finančne krize nekatere izvedene finančne instrumente, narejene na podlagi drugorazrednih hipotekarnih posojil, ocenjevale z najvišjim ratingom AAA, na koncu pa se je izkazalo, da gre za toksične naložbe, ki so skoraj zrušile svetovni finančni sistem.

Z ustanovitvijo evropske bonitetne agencije bi se izpolnila številna pričakovanja evropskih politikov. Pri tem se je največkrat poudarjalo, da agencije ne bi smele ustanavljati države, saj bi to zmanjšalo njeno verodostojnost. Evropska komisija sicer v zadnjem sklopu predlogov za zaostritev pravil za bonitetne hiše vzpostavitve neodvisne evropske bonitetne agencije ni predlagala.

So pa k temu recimo lani jeseni še v prejšnji parlamentarni sestavi na skupni seji pozvali člani odborov DZ za finance in monetarno politiko ter zadeve EU. Vladi so naložili, naj pri ustreznih institucijah podpre idejo za ustanovitev evropske bonitetne hiše, to pa je podprl tudi minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič.

Premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor je v današnji izjavi za medije sicer okrcal delo treh vodilnih bonitetnih agencij, češ da še nikoli v zgodovini tako ozek krog ljudi ni imel takega vpliva na usode in blaginjo ljudi, ob tem pa ne nosi nobene odgovornosti.

Kljub temu pa Pahor ni naklonjen zamislim o javni evropski bonitetni hiši, saj bi se v tem primeru postavilo vprašanje pristranskosti in verodostojnosti njenih ocen, dobili pa bi le še eno mnenje. Iz tega razloga se raje zavzema za tesnejšo fiskalno povezanost v območju evra kot orodje za stabilizacijo razmer.

EU je od leta 2009 že večkrat zaostrila pravila za delovanje bonitetnih agencij, saj so te tudi po oceni Bruslja s svojim delovanjem, še posebej z verižnimi zniževanji ocen za ranljive članice evrske skupine, prispevale k zaostrovanju razmer v območju evra.

Za najpomembnejšo od zadnjih predlaganih sprememb iz novembra lani velja predlog za zmanjšanje odvisnosti od ocen bonitetnih agencij, tako da sklicevanje igralcev na trgu na te ocene ne bi bilo avtomatično. Vse finančne institucije naj bi tudi obvezno izvajale lastne ocene tveganj.

Drugi predlog sprememb predvideva strožja pravila pri ocenjevanju držav, po katerem bi morala agencija vpleteno državo o oceni obvestiti 24 ur pred njeno objavo in ne 12 ur prej, kot velja sedaj.

Ta predlog predvideva tudi, da bi morala agencija v primeru ocen držav obvezno objaviti poročilo o informacijah, ki jih je uporabila za pripravo te ocene, ter ocene osvežiti vsakih šest mesecev, ne enkrat letno.

Kot tretjo spremembo komisija predlaga vzpostavitev evropskega okvira za civilno odgovornost v primeru resnih kršitev ali malomarnosti bonitetnih agencij, ki naj bi omogočil pritožbe proti njim na civilnih sodiščih.

Četrti predlog se nanaša na spodbujanje konkurenčnosti ter preprečevanje navzkrižja interesov in med drugim predvideva sistem rotacije naročnikov med agencijami na tri leta. Temu v velikih bonitetnih hišah močno nasprotujejo.

Peti predlog pa predvideva izboljšanje preglednosti ocen in njihovih primerjav.