Andor: Nujni dinamičen in vključujoč trg dela ter dostojne pokojnine za vse generacije
13.9.2012 21:37 | Slovenija
Bruselj, 13. septembra (STA) – Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor od ponedeljkovega obiska v Sloveniji pričakuje resen, vsebinski dialog o predlaganih reformah. Reforma trga dela mora po njegovih besedah zagotoviti dinamičen in vključujoč trg dela, reforma pokojninskega sistema pa medgeneracijsko solidarnost oz. dostojne pokojnine za vse generacije.
Andor je v današnjem pogovoru s slovenskimi novinarji v Bruslju izpostavil, da se Evropska komisija v razpravo o položaju slovenskega trga dela vključuje v “najboljšem času”, času sprejemanja reform trga dela in pokojninskega sistema.
Kot je dejal, si Bruselj želi, da bi države z rigidnim trgom dela dosegle napredek k bolj dinamičnem in bolj vključujočem trgu dela. To je po njegovih besedah tudi filozofija svežnja o zaposlovanju, ki ga je komisija razgrnila spomladi.
Od ponedeljkovega obiska tako pričakuje resen dialog oz. razpravo o vprašanjih, ki močno vplivajo na gospodarski položaj, socialno kohezivnost v družbi in vzdržnost socialnega zavarovanja. Namen njegovega obiska je, da bo komisija, če bo lahko, pomagala, je povedal.
V zvezi z reformo trga dela se mu zdi pomembno, da bo zagotovila bolj vključujoč trg dela, tako da bo več priložnosti za mlade. V tej luči je pozdravil koncept predlagane enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki naj bi zmanjšala segmentacijo na trgu dela in mladim zagotovila stabilnejše službe.
Na vprašanje, kako vidi strahove sindikatov glede lažjega odpuščanja ter uvajanja začasnih in občasnih del, je odgovoril, da je skrb legitimna, če reforma ni uravnotežena. Predlogu za večjo fleksibilnost na eni, morajo slediti ukrepi na drugi strani, je dejal. Kot primer za ukrep na drugi strani je navedel vseživljenjsko učenje.
Glede pokojninske reforme pa je izpostavil pomen medgeneracijske solidarnosti, ki ne sme biti le “filozofsko vprašanje”. Kot je pozval, je treba zagotoviti, da bodo vse generacije lahko računale na dostojne pokojnine. V tej luči se je zavzel za močno povezavo med pričakovano življenjsko dobo in upokojitveno starostjo.
Po predlagani reformi zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine, če je dopolnil 65 let in ima vsaj 15 let zavarovalne dobe, lahko pa se upokoji tudi že pri 60 letih, če ima 40 let zavarovalne dobe. Komisar teh številk ni komentiral, saj naj bi bile odvisne od demografskih trendov, trendov na trgu dela, modela pokojninskega sistema, (ne)obstoječih zasebnih shem v posameznih državah.
Pozdravil pa je idejo informativnih osebnih računov. Kot je ocenil, pomaga vsak predlog, ki zvišuje transparentnost sistema in informira ljudi, da lahko dovolj zgodaj sprejmejo odločitve, da se zaradi premalo vplačanih prispevkov odločijo za alternativno službo, alternativno varčevanje.
Slovenija bi se lahko po njegovih besedah zgledovala po Italiji, ki je najprej sprejela pomembno pokojninsko reformo, nato pa še reformo trga dela. Ob tem je izrazil obžalovanje zaradi “čudne situacije” v Sloveniji oz. lanskega padca reforme pokojninskega sistema na referendumu. Zavrnjena reforma je bila po njegovi oceni spodbudna, verjetno pa preslabo usklajena s socialnimi partnerji.
Socialni dialog v Sloveniji je bil vse od razglasitve zelo dober, je menil, zdaj pa je položaj nekoliko drugačen. Ob tem je poudaril, da je Slovenija kot evrska država pod pritiskom.
Če so skupine, kot v Italiji, predolgo v zanikanju, pa so lahko posledice zelo hude, je posvaril. Ko namreč neka država klecne zaradi finančnih trgov, so odločitve še težje, sprejemajo pa se brez kompromisov. Kako urgentno je treba pri nas sprejeti reforme, ni znal povedati, je glede na vse povedano svetoval, naj z reformami ne zavlačuje.


