Velenje, 11. septembra (STA) – HTZ Velenje je največje invalidsko podjetje v državi. Poleg tega, da zaposluje invalide, ponuja drugim podjetjem tudi nadomestne kvote za manjkajoče invalide. Kot pravi direktor HTZ Velenje Dejan Radovanović, interes za kvotne pogodbe narašča iz leta v leto. Lani je HTZ samo iz naslova kvotnih pogodb ustvaril promet v višini 1,7 milijona evrov.

HTZ Velenje velja za največje invalidsko podjetje v Sloveniji. Koliko imate zaposlenih, koliko je invalidov?

Trenutno je zaposlenih 865 delavcev, od tega je slabih 52 odstotkov invalidov. To je tudi pogoj za invalidska podjetja. Od 1. januarja letos namreč velja nova zakonodaja, ki obvezuje invalidska podjetja, da morajo imeti med zaposlenimi namesto prejšnjih 40 odstotkov sedaj minimalno 50 odstotkov invalidov. Zaradi tega smo se letos tudi prestrukturirali, to pomeni, da smo nekaj tistih, ki niso invalidi, prestavili v matično družbo Premogovnik Velenje in s trga dela zaposlili 29 invalidov, da smo zadostili zakonskemu pogoju.

Kako vidite prednosti, ki vam jih prinaša status invalidskega podjetja?

Prednosti invalidskega podjetja so najprej socialno-družbeni vidik, saj ljudem z omejitvami omogočamo zaposlitev in jih usposobimo za določene programe. Ker država nekako spodbuja – četudi z novo zakonodajo malo manj – zaposlovanje invalidov, so prednosti tudi v tem, da smo določenih dajatev oproščeni. Gre za t. i. odstopljena sredstva, ki se ne odvajajo oz. jih lahko zadržimo in smo kljub temu, da zaposlujemo invalide, konkurenčni.

Se vam to zdijo zadostne spodbude za zaposlovanje invalidov?

Za primerjavo naj povem, da je prejšnja zakonodaja poleg tega, da je omogočala minimalno 40 odstotkov invalidov in ne 50 odstotkov kot zdaj, tudi bolj intenzivno spodbujala invalidska podjetja s finančnega vidika. V prejšnjih letih smo mi imeli okoli 8,7 milijona evrov odstopljenih sredstev, letos jih imamo zaradi nove zakonodaje okoli dva milijona manj.

Imeli smo pogajanja, vladni predlog je bil bistveno ostrejši, tako da je na koncu obveljal kompromis. Po predlogu, ki ga je pripravljala prejšnja vlada, bi dejansko imeli namesto zdajšnjih 6,6 milijona evrov odstopljenih sredstev le 2 ali 2,5 milijona, to pa bi bilo premalo, da bi bili z invalidi in z našimi programi konkurenčni. Ne samo mi, tudi invalidska podjetja po vsej državi. Prišlo je do dogovora, ki je zmeren in omogoča, da invalidska podjetja poslujejo dosti nemoteno.

Poleg tega, da zaposlujete invalide, ponujate podjetjem tudi nadomestne kvote za manjkajoče invalide. Kolikšno je zanimanje podjetij za nakup vaših izdelkov ali storitev s ciljem pridobiti nadomestne kvote?

Interes za kvotne pogodbe narašča iz leta v leto. Če je bila še pred nekaj leti seznanjenost tistih podjetij, ki ne zaposlujejo invalidov, dosti manjša, je zanimanje iz leta v leto večje. Mi organiziramo predavanja na temo kvotnih pogodb, na katerih podjetja seznanimo s prednostmi. Lani smo, za primerjavo, imeli samo iz naslova kvotnih pogodb promet v višini 1,7 milijona evrov.

Vaše podjetje ima precej raznolike programe, kar poudarjate, je tudi prednost podjetja. Zakaj?

Res je, da je programov veliko, od vodnih artiklov, filtracijskih sistemov, grafičnih storitev, elektronske hrambe, zaščitnih sredstev, sončnih elektrarn, gradbene in elektro-strojne storitve na področju gradbeništva itd. Prednost je v tem, da daš zaposlenim možnost, da te svoje programe tržijo, hkrati pa je usmeritev, da bomo tiste programe, ki niso dobičkonosni, ukinjali, zaposlene pa prestrukturirali v tiste enote, ki so dobičkonosne in uspešno poslujejo. Moram reči, da pri vseh programih kaže puščica navzgor.

Bi katerega od teh programov izpostavili kot ključnega, najpomembnejšega?

Če gledamo višino eksternih prihodkov, so najpomembnejši ESTO (elektro- in strojne storitve), OVE (sončne elektrarne) in tudi eksterni rudarski programi. Kar pa zadeva nove možnosti zaposlovanja invalidov, je to razvojno-prodajno področje, ki kaže pozitivne trende in je vezano tudi na eksterne trge, to je poslovanje zunaj Premogovnika Velenje. Zajema program AquaVallis, grafične storitve, elektronsko hrambo dokumentov, storitve iz naslova delavnice zaščitnih sredstev … Eksterno naravnani programi so še: prašno lakiranje, kovinska galanterija, pralnica, služba varovanja, servis gasilnih aparatov, servis protieksplozijske elektroopreme.

Koliko je vaša dejavnost vpeta v dejavnost Premogovnika Velenje, katerega hčerinsko podjetje ste? Koliko prometa ustvarite z družbo Premogovnik Velenje letno?

Celotni promet v letu 2011 je znašal okoli 52 milijonov evrov, od tega je predstavljal promet s premogovnikom približno 70 odstotkov. Preostalih 30 odstotkov je bilo zaslužka na zunanjih trgih. V naših razvojnih načrtih je usmeritev, da pridemo do razmerja 60 : 40 v prid premogovniku. Sicer največ ustvarimo na domačem trgu, imamo pa tudi nekaj prometa prek rudarskih programov v Bosni.

Kako ste zaključili lansko poslovno leto, kakšno je tekoče poslovanje?

Lani smo imeli slabih 200.000 evrov dobička. Če smo imeli v letu 2009 6,6 milijona evrov zunanjega prometa, večinoma vezano na trge po Sloveniji, smo imeli v letu 2010 že slabih deset milijonov evrov eksternih prihodkov, lani že slabih 12 milijonov, plan za letos pa je slabih 15 milijonov. Pri tem smo število zaposlenih v letošnjem letu znižali iz 960 na 865 delavcev. Glede na plan zunanjih prihodkov, nevezanih na premogovnik, lahko povem, da smo v obdobju januar – julij letos že ustvarili 11,5 milijona evrov prihodkov, kar pomeni okoli 27 odstotkov nad planom.

Torej krepite te zunanje prihodke, ki niso vezani na poslovanje z matično družbo Premogovnikom Velenje?

Ja, krepimo. Smo precej uspešni pri projektih sončnih elektrarn, gradbeništva in elektro-strojnih storitev. Lani smo postavili 11 sončnih elektrarn, izvedli strojna in gradbena dela na več objektih po Sloveniji. Letos smo že izvedli postavitev proizvodne hale za podjetje Tajfun, podpisali pogodbe v vrednosti 2,8 milijona za sončne elektrarne, delamo blok v Kranju in Velenju, kandidiramo tudi za igralnico v Gorici in končujemo še en milijon evrov vreden projekt.

Veliko torej na področju gradbeništva?

V krizi, ki je prizadela gradbeništvo, smo izkoristili vakuum in prevzeli predvsem kot inženiring tudi gradbene projekte. Lažje smo pridobivali bančne garancije za posle, za razliko od nekaterih drugih podjetij, ki so imela poslovne rezultate slabše od naših.

Kaže, da ne občutite posebej krize? Imate kaj težav?

Tudi nas kriza ni čisto zaobšla. Kaže se predvsem v plačilni nedisciplini, v terjatvah, ki naraščajo. Te težave skušamo premostiti z najemom kratkoročnih kreditov. Zadolženost podjetja HTZ Velenje je razmeroma nizka.

Ste morali zaradi prilagoditve novim razmeram na trgu sprejeti kakšne ukrepe? Kako ocenjujete ukrepanje vlade?

V Skupini Premogovnik Velenje smo sprejeli nekatere ukrepe za zmanjševanje stroškov, vendar ne na račun varnosti zaposlenih. Kar zadeva vladne ukrepe, pa je generalno gledano tako, da so varčevalni ukrepi nujni. Po drugi strani pa bi bilo dobro, da se sprosti neka finančna injekcija, ki bo zagnala denarni tok med podjetji, da bodo podjetja lažje izpolnjevala obveznosti in hkrati zagnala programe, ki so trenutno v krizi, pa bi z dodatno finančno injekcijo mogoče spet zaživeli.

Koliko pozornosti v podjetju namenjate razvoju?

Razvojnike, ki so nekdaj bili pod enim oddelkom, smo razporedili znotraj posameznih programov. Težimo k temu, da so komerciala, razvoj in proizvodnja pod eno streho in da so bolj povezani, kot so bili. Sicer pa sodelujemo tudi s fakultetami in tujimi inštituti.

Ena vaših zadnjih razvojnih pridobitev je plastenka AquaVallis. Kaj je njena največja prednost, kje vse se že prodaja?

Plastenka AquaVallis je rezultat sodelovanja z ruskim inštitutom v Tomsku, naši in ruski strokovnjaki so skupaj razvili filter, ki je vgrajen tudi v plastenko AquaVallis. Mikrobiološki filter iz vode odstrani viruse, bakterije, težke kovine, klor, slab okus in drugo umazanijo ter tako zagotavlja čisto in neoporečno pitno vodo kjerkoli. Plastenke s tem filtrom so zelo primerne za pohodnike, druge rekreativce, vojake, gasilce, policijo. Plastenko že prodajamo doma in v tujini.