Tomi Rumpf iz Lipice za Krizno ogledalo STA: Kot partnerja si želimo specialista za razvoj turističnih produktov

4.9.2012 09:00  |  Intervju, Slovenija

Lipica, 4. septembra (STA) – Če naj lipiška kobilarna poleg vrhunskega centra konjereje in konjeništva postane tudi vrhunska turistična destinacija, bo po mnenju direktorja Kobilarne Lipica Tomija Rumpfa potrebovala strateškega partnerja, specialista za razvoj turističnih produktov. Rumpf, ki je na čelu kobilarne od leta 2009, se vstopa tujega partnerja ne boji.

Gospod direktor, bo lipicanec preživel krizo?

Javni zavod posluje znotraj okvirov, ki skrbijo za ohranjanje lipicanca in 432-letne tradicije kobilarne, s tržno dejavnostjo pa nastopamo na trgu in za nas kot take veljajo tržne zakonitosti.

Ali sedanja organiziranost Lipice omogoča ohranjanje kakovosti kobilarne?

Trudimo se doseči maksimalni nivo, predpisan v rejskem programu. Težko ga dosegamo, ker tudi za nas veljajo omejitve pri zaposlovanju in razpoložljivosti finančnih virov. Nekomu, ki razmer v Javnem zavodu Kobilarna Lipica ne pozna, je težko na kratko opisati, kaj je vsebina Javnega zavoda Kobilarne Lipica, kaj družbe Lipica Turizem, kako se te vsebine prepletajo in kako so pomembne za razvoj javnega zavoda, konjereje in konjeništva, na drugi strani pa za razvoj gospodarske dejavnosti, kjer želimo Lipico kot turistično destinacijo pozicionirati blagovni znamki primerno, torej na sam vrh turističnih destinacij.

Z delom, ki ga trenutno izvajamo, se približujemo našemu maksimumu, predvsem zaradi omejenih sredstev, ki jih imamo na voljo. Imamo zelo bogate površine, veliko prostorov, namenjenih jahalnim treningom. Imamo tri pokrite jahalnice, štiri zunanje površine za treninge, obenem pa konstanten primanjkljaj v kadrih. Vedno znova se oziramo po kakovostnih kadrih, ki bi jih lahko vključevali v Lipiško jahalno šolo. To je poklic, ki je bistveno drugačen od ostalih, zahteva drugačna osnovna znanja in veščine.

Obeta se nov zakon o Kobilarni Lipica, ki naj bi na novo opredelil organiziranost javnega zavoda in družbe Lipica Turizem. Vi ste direktor javnega zavoda in Lipice Turizem. Kakšna oblika organiziranosti bi bila po vašem najboljša, da bi bilo zadoščeno predpisom in bi stvari v praksi dobro delovale?

Zadeva je zelo kompleksna. Kulturna krajina oziroma naravni spomenik, ki ga predstavljajo grajene celote ter naravna dediščina, naši pašniki in drevoredi, so vsebine, zanimive tudi za trženje. Osebno mi je enostavno voditi takšno ali drugačno organizacijo, če ima ta le možnost razvoja in proste roke, da lahko v okviru predpisov in zakonov, ki veljajo za vsa področja, s katerimi se ukvarjamo, prosto nastopa trgu.

V preteklosti se je veliko govorilo, ali je gospodarska družba znotraj javnega zavoda primerna oblika. Od prvega dne, kar sem tu, sem trdil: če bi bila razdružitev gospodarske dejavnosti znotraj javnega zavoda leta 2008 izpeljana do konca, bi imela Lipica Turizem tudi realne možnosti uspeha na trgu. Delitev je bila narejena “na počez” in ni bila nikoli popolnoma izpeljana. Zakaj? Ker je vedno znova obstajala bojazen, včasih realna, večkrat pa tudi umetno spodbujena, da bo prišlo do privatizacije, da se bo zgodil pogrom nad Lipico, da bo država izgubila vpliv in bosta ogrožena konjereja in konjeništvo.

Sam tega nikoli nisem videl tako. Ne glede na to, da se v preteklosti ni delalo dovolj strokovno, je bila tendenca ohranjanja Lipice kot kulturnega spomenika državnega pomena ves čas prisotna. Ali je bila uspešna ali ne, je druga plat medalje.

Mislim, da bomo z razdelitvijo in jasno opredelitvijo vsebin Lipice Turizma in javnega zavoda dosegli način organiziranosti, ki bo omogočal na eni strani razvoj turistične dejavnosti, na drugi strani pa zagotavljanje virov, delno pridobljenih tudi na trgu, za izvajanje naše osnovne dejavnosti, konjereje in konjeništva.

Kobilarna in turistični center torej lahko sobivata?

Vsekakor lahko sobivata, pod jasno določenimi parametri, jasno razmejenimi pristojnostmi in če delujeta v interesu razvoja celotnega področja.

Nov zakon bo določil tudi, katere nepremičnine bodo ostale v lasti države. Kaj bi bilo po vašem smiselno prodati in komu?

V dosedanjih odločitvah vlade ne vidim bojazni, da bi država karkoli odprodajala. Razmišlja se v smeri, da se strateškemu partnerju oziroma partnerju, ki bi želel v Lipici razvijati turistično dejavnost, podeli stavbna pravica oziroma dolgoročna najemna pravica.

Sebe vidimo kot specialiste za področje konjereje in konjeništva, lahko tudi za razvoj kulturnega turizma, ogledov muzejev in ogledov destinacije kot take, vsekakor pa si kot partnerja želimo specialista za razvoj turističnih produktov. To sta pri nas hotelirstvo in gostinstvo, povezana s športno rekeracijskimi vsebinami. Imamo igrišče za golf in tenis, poti, namenjene kolesarjenju, pohodništvu in preživljanju prostega časa. Tako sodelovanje bo prineslo napredek.

Morebitni strateški partner bi torej verjetno prihajal iz sveta turizma?

Ne želim vnaprej prejudicirati. Nekdo, ki bi izpolnjeval kriterije, nekdo, s katerim bi jasno določili varovane vsebine, vezane na izvajanje konjeniških in ostalih kulturnih dejavnosti, obenem pa bi imel znanje in sredstva, ki jih je treba vložiti v našo turistično infrastrukturo.

V zadnjih 30 oziroma 40 letih pomembnih vlaganj vanjo ni bilo, zato je več kot potrebna prenove in dodajanja novih vsebin. Strateški partner bi moral biti dovolj močan, da bi lahko prinesel vlaganje, obenem pa bi zagotavljal polnjenje kapacitet, ki se bodo tu vzpostavile.

Verjetno bo to kak tuji partner?

Načeloma nimam nobene bojazni pred vstopom tujih partnerjev. Če ne drugje se je vsaj na področju turizma pokazalo, da je ta bojazen nepotrebna. Nihče ne bo ničesar odnesel. Nihče ne bo odnesel naše kulturne dediščine, suhozida, muzeja. Če bomo skupaj razvijali Lipico, tako da bomo imeli od tega vsi pozitivne učinke, jo bomo s pomočjo tujih partnerjev, ki imajo mrežo, tradicijo in kapital, razvili v top turistično destinacijo v Sloveniji.

Katere investicije bi Lipica ta trenutek potrebovala, katere lahko opravi sama in kje bi potrebovala pomoč?

Leta 2010 smo pripravili elaborat, v katerem smo opisali, katere turistične vsebine bo treba v naslednjih letih obnoviti. Gre za obnovo bazenskega kompleksa v okviru Hotela Maestoso, ki smo ga leta 2010 zaradi dotrajanosti zaprli. Imamo že izdani gradbeni dovoljenji za obnovo Hotela Klub in gostišča. Želimo zgraditi vstopni center z informativno točko, s čimer bi zaokrožili celovitost turistične infrastrukture.

Znotraj Kobilarne Lipica so obnove potrebni pročelje jahalne dvorane za predstave, tako imenovani “novi hlev”, kjer so nameščeni konji v intenzivnem treningu, in v 70 letih zgrajeni hipodrom, predvsem tribune.

Vlada je finančnemu načrtu kobilarne za letošnje leto nedavno podelila soglasje. Ta predvideva tri milijone evrov proračunskih sredstev, kar verjetno omogoča bolj vzdrževanje obstoječega kot investicije?

Tri milijone evrov pomeni, da bomo z veliko entuziazma in truda izpeljali zgolj načrte glede vzdrževanja osnovne črede in zagotovili sredstva za izplačilo plač vseh zaposlenih. Iz teh sredstev ne bo veliko možnosti za investicije oziroma izobraževanje.

Kobilarna Lipica je v zadnjem času postorila precej tako pri dvigovanju kakovosti črede kot pri promociji Lipice v javnosti.

V zadnjih treh letih smo na področju konjereje in konjeništva naredili precej, trudili pa smo se veliko narediti tudi na področju turizma. Delo s konji je dolgotrajno in zahtevno. Začne se z načrtovanjem pripuščanja, izvedbami porodov, skrbjo za konje v zgodnjem obdobju in pripravami konja na vstop v procese treninga, nadaljuje pa z izvajanji treningov.

Veseli smo, da nam je delo na tem področju uspelo. Vsi pomembni dogodki, ki smo jih organizirali, od svetovnega prvenstva, odmevnih mednarodnih prireditev dresurnega jahanja in vožnje kočij, do predstave v Stožicah marca lani, to potrjujejo.

Predstavo, s katero smo nastopili v Stožicah, smo letos prenovili in dodali nove elemente. Vključili smo mlade žrebce, dodali nove točke dresurnega jahanja, kot so dolge vajeti, ali pa pas de deux, kjer skupaj nastopata jahač in jahačica v ženskem sedlu. To je absolutna novost v Lipici in Sloveniji. Uspeh na konjeniškem področju potrjuje dejstvo, da smo bili po več kot 20 letih povabljeni v Aachen (na prestižno konjeniško tekmovanje FEI CHIO; op. avtorice), kjer je lipiška šola jahanja nastopila v okviru gala predstave.

Koliko let traja, da se vzredi konja, dokler ni pripravljen na vrhunske nastope dresurnega jahanja?

Sedem do deset let je obdobje, v katerem naj bi konj začel z vrhunskim nastopanjem. Pomembno je obdobje od prvega do treh let, kjer so žrebci na našem zunanjem posestvu, izključno na paši. S četrtim letom se vrnejo v Lipico, sledijo odbira in treningi. Prve točke doseže žrebec po dveh do treh letih, maksimum pa po sedmih letih intenzivnega dela.

Delo na dolgi rok torej.

V konjeništvu je delo samo na dolgi rok. Dela od danes na jutri tu ne poznamo in ga ne želimo poznati. Improvizacij je bilo v preteklosti veliko. Z mojo ekipo smo se od samega začetka odločili, da ne bomo improvizirali. Če se v prvih letih rezultatov ni videlo, in se je pojavilo kar nekaj polemik, ali delamo prav ali ne, lahko danes trdimo, da smo leta 2010 prvikrat v Lipici naredili test delovnih sposobnosti za vse žrebce, rojene leta 2006, leta 2011 za vse žrebce, rojene leta 2007, v letošnjem letu pa ga bomo za vse žrebce, rojene leta 2008. Kontinuirano ujahavamo vse mlade kobile, ki prihajajo v program dela. Rezultati bodo vidni čez sedem do deset let.

Verjetno tudi vzgajate mlade jahače?

Leta 2010 smo izdelali interni program oblikovanja mlade ekipe. Žal nam omejitve pri zaposlovanju ne gredo na roko, kajti treba bi bilo dozaposliti mlade ljudi. Tudi ti bodo svoje cilje lahko dosegli čez sedem do deset let. Popolnoma enako velja za konja kakor za jahača. Oba predstavljata celoto, gre za posebno obliko dela. Ni dovolj, da imaš dobrega konja in jahača, pomembno je, da se “ujameta”. To je postopek, ki traja.

Lipica je lani presegla 100.000 obiskovalcev. Kaj napovedujete za letos?

Ko sem leta 2009 prevzel vodenje, smo imeli 67.000 obiskovalcev, leta 2010 smo se približali številki 100.000, leta 2011 smo jo presegli. V letošnjem letu želimo lanskoletno število obiskovalcev preseči. Za zdaj kaže, da nam bo to uspelo, vendar se je ves evropski trg, predvsem pa njegov italijanski del, od koder črpamo veliko obiskovalcev, zaradi recesije zelo skrčil.

Če bo avgust pokazal, da bo prišlo do večjega izpada italijanskih gostov, bomo morali tudi mi, tako kot ostale turistične destinacije, številke popraviti navzdol. Ostali trgi za zdaj prinašajo obiskovalce, na katere smo računali. Nekoliko slabše je na področju izvenpenzionske in izvenstandardne potrošnje. Ljudje kupujejo manj, kar se pozna tako pri nočitvah kot v gostinstvu.

Bo poslovanje letos pozitivno?

Odvisno od avgusta. Julij in avgust sta za nas ključna. Težko je napovedovati, hoteli se polnijo zadnji dan pred odhodi na dopuste. Zaradi negotovosti so se turistične navade ljudi, kar zadeva rezervacije, spremenile. Smo pa zadovoljni, da Lipico vsak mesec obišče nekaj tujih televizijskih ekip, ki snemajo turistične in potopisne oddaje. Pravijo, da dobijo o Lipici zelo lepe vtise, zato upamo, da se nam bo čez čas, ko bodo oddaje tudi objavljene, to poznalo pri obisku.

Preberite še

Predsednik Združenja Manager Zalaznik za STA: Ker potrebujemo hiter zasuk, potrebujemo tuje naložbe

Ljubljana, 16. aprila (STA) – Novi predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik je v pogovoru za STA dejal, da je naloga menedžerjev predvsem poskrbeti za dobičkonosnost podjetij, saj dobiček napaja ne le rasti in razvoja podjetij, temveč tudi družbe kot celote. Ker v Sloveniji potrebujemo hiter zasuk, potrebujemo tuje naložbe, pravi generalni direktor družbe Danfoss Trata. […]

Direktorica PTP Tanja Kožuh za STA: Za podjetništvo poskušamo navdušiti predvsem mlade

Šempeter pri Gorici, 9. aprila (STA) – Primorski tehnološki park (PTP) v zadnjih letih poskuša med mladimi vzbuditi večje zanimanje za podjetništvo in inovativnost, je za STA dejala direktorica Tanja Kožuh. Zato pripravljajo številne razpise, tekmovanja in predvsem delavnice, s katerimi zainteresiranim predstavljajo podjetništvo in jim pomagajo pri uresničitvi njihove podjetniške ideje. Tanja Kožuh je […]

Matej Peljhan za STA: Prihodnost bi še vedno iskal v poklicih na področju tehnike

Ajdovščina/Vipava, 08. aprila (STA) – Podjetnik Matej Peljhan je eden tistih, ki so sicer takoj po zaključku študija dobili zaposlitev, a zaradi stečaja podjetja tudi hitro ostali brez nje. Če njegov prvi delodajalec Primorje ne bi propadel, bi ostal v tem podjetju, tako pa je s partnerji ustanovil lastno podjetje Sustinno, je povedal v pogovoru […]

Iskanje

Izjave za anale

"Ko enkrat vidiš prakso upravljanja pri tujcih, ne moreš nazaj v prakse iz Jugoslavije."
— donedavni prvi nadzornik NLB France Arhar v pogovoru za Finance

Anketa

Ali se strinjate z odstavitvijo Gašparja Gašparja Mišiča s čela Luke Koper?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...

Gospodarstvo v številkah

7,7 mio eur

Skupina Luka Koper je lani po revidiranih podatkih ustvarila 7,7 milijona evrov dobička, kar je 26 odstotkov manj kot leta 2012 in manj od prvih ocen, ki so kazale na 8,2 milijona evrov dobička.

Krizno ogledalo

Prijava na prejemanje biltena po elektronski pošti