Za nekatere v GZS predlog reforme trga dela slabši od obstoječe zakonodaje

13.9.2012 21:38  |  Slovenija

Ljubljana, 13. septembra (STA) – Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na sredini seji obravnaval tudi predloga reform delovnopravne in pokojninske zakonodaje. Ob robu seje je bilo slišati zlasti nezadovoljstvo s predlagano reformo trga dela. Ta naj bi prinašala le kozmetične popravke in naj bi bila za delodajalce celo slabša od obstoječe delovnopravne zakonodaje.

Člani upravnega odbora so ocenili, da predvidene rešitve, zlasti tiste, vezane na reformo trga dela, ne izpolnjujejo pričakovanj gospodarstva po večji fleksibilnosti in zniževanju stroškov dela. Skladno s tem so izrazili pričakovanje in zahtevo po konkretnejših ukrepih in večji reformni usmerjenosti, so sporočili iz GZS.

Brane Lotrič iz podjetja B&B je ob robu seje ocenil, da predlagana reforma delovnopravne zakonodaje sploh ni reforma. Predlog po njegovih besedah predstavlja “zamaskirane popravke, ki naj bi dajali vtis, da se na tem področju nekaj dogaja”. “Dejansko pa ta predlog ne doprinaša kaj dosti niti k pravicam zaposlenim niti k olajšanju zaposlitvenih bremen delodajalcev,” je poudaril.

Pri tem se je obregnil zlasti v umik sprva predvidenega posega v plačan odmor za malico in ob govorjenje o 40 urah dela tedensko. “Ali torej res ne moremo na glas povedati, da pri nas že vrsto let delamo samo 37 ur in pol na teden?” se je vprašal. “Če gledamo mednarodno primerljivo, smo tu precej šibki,” je pojasnil.

“Pri delodajalcu na obeh straneh merimo bruto bruto strošek plače, pri delavcu pa neto prejemke in se ne vprašamo, kako smo temu rekli,” je opozoril. Po njegovem mnenju je treba reči bobu bob. “Če si zaslužil 1000 evrov, potem si zaslužil 1000 evrov. Ne pa da imaš osnovno plačo, pa dodatek za meglo, pa za prehrano, prevoz na delo, pa dnevnice, pa kilometrino. Tukaj sami pred seboj skrivamo dejansko stanje,” je izpostavil.

Ker takšna reforma “tudi pod razno” ne bo vplivala na večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in se tuji vlagatelji kapitala na račun trga dela ne bodo odločali za Slovenijo, bi bi jo bilo treba v celoti zavrniti, je prepričan.

Zelo oster je bil tudi Andrej Mate iz Inlesa, ki deli mnenje, da je predlog težko imenovati reforma, saj da gre le za “majhne kozmetične popravke, spremembice”. Kot je spomnil, se je pri oblikovanju reforme v ospredje ves čas postavljalo razbremenitev gospodarstva, mednarodno primerljivost in fleksibilnost, predlog pa zdaj ne zagotavlja nobene od teh točk, “celo nasprotno”.

“Stališče mnogih v gospodarstvu je, da je veliko bolje, da ostane sedanja delovnopravna zakonodaja, ki je za delodajalce boljša,” je poudaril.

Skladno s tem so po njegovih besedah predlagali, da je treba vztrajati pri njihovih ključnih zahtevah. Zavzeli so se tudi, da se s sprejemanjem reforme ne bi hitelo. Boljše je, da se reformo sprejme pozneje, kot pa ne glede na vsebinske spremembe le za to, da se naredi kljukico, je sklenil.

V predlagano reformo trga dela dvomi tudi Stojan Binder iz Sineta. Kot je povedal, je od nje zaman pričakoval dodano vrednost glede zunanje in notranje fleksibilnosti. Strinja se s kolegi, da je mogoče skoraj trditi, da je obstoječa delovnopravna zakonodaja za delodajalce ugodnejša.

Razočaran je tudi, ker se niso uresničila njegova pričakovanja glede zmanjšanja bonitet z naslova nedela. “Veliko sem računal, da se bodo določene bonitete z naslova nedela zmanjševale. To je vprašanja praznikov, dopustov, bolniškega staleža ipd. Tu dodane vrednosti ni, in zato mislim, da se je skoraj škoda truditi z novo delovnopravno zakonodajo,” je dejal. V očeh delodajalcev namreč, tako kot je zasnovana sedaj, ne bo prinesla praktično ničesar, je sklenil.

Preberite še

Kertova za STA: Za boljše črpanje sredstev EU je treba izboljšati sodelovanje

Ljubljana, 19. aprila (STA) – Za učinkovitejše črpanje sredstev EU je bistvena sprememba dosedanje prakse nezadostnega sodelovanja in usklajevanja med ministrstvi in drugimi deležniki na tem področju, je v pogovoru za STA povedala vodja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert. Spregovorila je tudi o zapletih pri 11 okoljskih projektih. Iz večletnega […]

Analiza Banke Slovenija: Z zamenjavo banke do prihrankov

Ljubljana, 19. aprila (STA) – Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric teh storitev Banke Slovenije za lani kaže, da lahko posameznik, ki pretežno uporablja tradicionalne bančne storitve, z zamenjavo ponudnika prihrani med 88 in 171 evri na leto. Posameznik, ki uporablja elektronsko bančništvo, pa med 26 in 53 evri. […]

O socialnem sporazumu znova po praznikih

Ljubljana, 18. aprila (STA) – Socialni partnerji bodo pogajanja za socialni sporazum za izhod iz krize 2014-2015 na predlog delodajalcev nadaljevali po praznikih. Termin sicer še ni določen, bo pa v maju znano, katere ukrepe je vlada napovedala v dokumentih, ki jih pošilja v Bruselj. Delodajalci so zamik nadaljevanja pogajanj, ki so bila sprva predvidena […]

Iskanje

Izjave za anale

"Ko enkrat vidiš prakso upravljanja pri tujcih, ne moreš nazaj v prakse iz Jugoslavije."
— donedavni prvi nadzornik NLB France Arhar v pogovoru za Finance

Anketa

Ali se strinjate z odstavitvijo Gašparja Gašparja Mišiča s čela Luke Koper?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...

Gospodarstvo v številkah

7,7 mio eur

Skupina Luka Koper je lani po revidiranih podatkih ustvarila 7,7 milijona evrov dobička, kar je 26 odstotkov manj kot leta 2012 in manj od prvih ocen, ki so kazale na 8,2 milijona evrov dobička.

Krizno ogledalo

Prijava na prejemanje biltena po elektronski pošti