Za nekatere v GZS predlog reforme trga dela slabši od obstoječe zakonodaje

13.9.2012 21:38  |  Slovenija

Ljubljana, 13. septembra (STA) – Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na sredini seji obravnaval tudi predloga reform delovnopravne in pokojninske zakonodaje. Ob robu seje je bilo slišati zlasti nezadovoljstvo s predlagano reformo trga dela. Ta naj bi prinašala le kozmetične popravke in naj bi bila za delodajalce celo slabša od obstoječe delovnopravne zakonodaje.

Člani upravnega odbora so ocenili, da predvidene rešitve, zlasti tiste, vezane na reformo trga dela, ne izpolnjujejo pričakovanj gospodarstva po večji fleksibilnosti in zniževanju stroškov dela. Skladno s tem so izrazili pričakovanje in zahtevo po konkretnejših ukrepih in večji reformni usmerjenosti, so sporočili iz GZS.

Brane Lotrič iz podjetja B&B je ob robu seje ocenil, da predlagana reforma delovnopravne zakonodaje sploh ni reforma. Predlog po njegovih besedah predstavlja “zamaskirane popravke, ki naj bi dajali vtis, da se na tem področju nekaj dogaja”. “Dejansko pa ta predlog ne doprinaša kaj dosti niti k pravicam zaposlenim niti k olajšanju zaposlitvenih bremen delodajalcev,” je poudaril.

Pri tem se je obregnil zlasti v umik sprva predvidenega posega v plačan odmor za malico in ob govorjenje o 40 urah dela tedensko. “Ali torej res ne moremo na glas povedati, da pri nas že vrsto let delamo samo 37 ur in pol na teden?” se je vprašal. “Če gledamo mednarodno primerljivo, smo tu precej šibki,” je pojasnil.

“Pri delodajalcu na obeh straneh merimo bruto bruto strošek plače, pri delavcu pa neto prejemke in se ne vprašamo, kako smo temu rekli,” je opozoril. Po njegovem mnenju je treba reči bobu bob. “Če si zaslužil 1000 evrov, potem si zaslužil 1000 evrov. Ne pa da imaš osnovno plačo, pa dodatek za meglo, pa za prehrano, prevoz na delo, pa dnevnice, pa kilometrino. Tukaj sami pred seboj skrivamo dejansko stanje,” je izpostavil.

Ker takšna reforma “tudi pod razno” ne bo vplivala na večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in se tuji vlagatelji kapitala na račun trga dela ne bodo odločali za Slovenijo, bi bi jo bilo treba v celoti zavrniti, je prepričan.

Zelo oster je bil tudi Andrej Mate iz Inlesa, ki deli mnenje, da je predlog težko imenovati reforma, saj da gre le za “majhne kozmetične popravke, spremembice”. Kot je spomnil, se je pri oblikovanju reforme v ospredje ves čas postavljalo razbremenitev gospodarstva, mednarodno primerljivost in fleksibilnost, predlog pa zdaj ne zagotavlja nobene od teh točk, “celo nasprotno”.

“Stališče mnogih v gospodarstvu je, da je veliko bolje, da ostane sedanja delovnopravna zakonodaja, ki je za delodajalce boljša,” je poudaril.

Skladno s tem so po njegovih besedah predlagali, da je treba vztrajati pri njihovih ključnih zahtevah. Zavzeli so se tudi, da se s sprejemanjem reforme ne bi hitelo. Boljše je, da se reformo sprejme pozneje, kot pa ne glede na vsebinske spremembe le za to, da se naredi kljukico, je sklenil.

V predlagano reformo trga dela dvomi tudi Stojan Binder iz Sineta. Kot je povedal, je od nje zaman pričakoval dodano vrednost glede zunanje in notranje fleksibilnosti. Strinja se s kolegi, da je mogoče skoraj trditi, da je obstoječa delovnopravna zakonodaja za delodajalce ugodnejša.

Razočaran je tudi, ker se niso uresničila njegova pričakovanja glede zmanjšanja bonitet z naslova nedela. “Veliko sem računal, da se bodo določene bonitete z naslova nedela zmanjševale. To je vprašanja praznikov, dopustov, bolniškega staleža ipd. Tu dodane vrednosti ni, in zato mislim, da se je skoraj škoda truditi z novo delovnopravno zakonodajo,” je dejal. V očeh delodajalcev namreč, tako kot je zasnovana sedaj, ne bo prinesla praktično ničesar, je sklenil.

Preberite še

Akrapovič začenja selitev proizvodnje v Črnomelj, polletna rast 23-odstotna

Ivančna Gorica, 24. julija (STA) – Družba Akrapovič je v prvem polletju prodala za 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ob koncu leta si obeta najmanj 65 milijonov evrov prodaje in glede na lanski izid do petodstotno rast dobička. Na višino dobička bodo vplivali predvsem izpad in stroški, do katerih bo prišlo ob […]

Zpizu iz proračuna 140 milijonov evrov

Ljubljana, 24. julija (STA) – Vlada je danes sprejela poročilo o izvrševanju polletnega proračuna. Po njem je iz državnega proračuna Zpizu za nemoteno izplačevanje pokojnin namenila 140 milijonov evrov. Vlada je ob tem sporočila, da so se pogajanja s sindikati javnega sektorja za obvladovanje plačne mase v letu 2015 zaključila neuspešno. “V sprejetem proračunu je […]

Sredstva iz evropskega instrumenta tudi za dve slovenski podjetji

Bruselj, 24. julija (STA) – Evropska komisija je danes predstavila prve rezultate svojega novega instrumenta za mala in srednja podjetja, ki je vreden tri milijarde evrov. V prvi fazi bo nepovratna sredstva iz omenjenega instrumenta dobilo 155 podjetij, med njimi tudi dve slovenski. Instrument je del pobude Obzorje 2020 in naj bi inovativnim malim podjetjem […]

Iskanje

Izjave za anale

"Privatizacijo je treba nadaljevati."
— odhajajoči minister Dragonja

Anketa

Koliko državnih podjetij bo Slovenija prodala v naslednjih dveh letih?

Ogled rezultatov

Loading ... Loading ...

Gospodarstvo v številkah

7,6 %

Število stanovanj v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. Med letoma 2002 in 2010 je število stanovanj na primer naraslo za 7,6 odstotka, število prebivalcev pa le za 2,7 odstotka.

Krizno ogledalo

Prijava na prejemanje biltena po elektronski pošti