Polona Domadenik Muren za StudioEF: Umetna inteligenca izpostavlja pomen vseživljenjskega učenja

Umetna inteligenca bo od zaposlenih zahtevala bistveno več prilagajanja delovnih procesov, kot so bili vajeni v preteklosti. Ocene razsežnosti njenega vpliva na trg dela so različne, najnovejša ocena Mednarodnega denarnega sklada pa navaja, da bo vplivala na 1,2 milijarde delovnih mest. "Zaradi umetne inteligence ne bomo ostali brez zaposlitve, ampak bomo določene delovne naloge opravljali s pomočjo tehnologij umetne inteligence," je dejala.

To bo najverjetneje vodilo v višjo produktivnost in hitrejše opravljanje nalog, posledično pa v dodatne zadolžitve. "Ne pričakujem, da bomo dejansko prišli v stanje, ko ne bomo več delali. Bomo pa morali začeti naše delo opravljati nekoliko drugače, verjetno celo na bolj zanimiv način," je ocenila.

Ocena, da bo umetna inteligenca v večji meri vplivala na delovna mesta, ki zahtevajo manj kreativnosti, po njenem mnenju ni več aktualna. "Dejansko so prednosti umetne inteligence ravno v tem, da bo na nek način nadomeščala opravila, ki zahtevajo nekoliko več kreativnosti," je poudarila.

"David Autor, eden najpomembnejših oziroma najbolj znanih ekonomistov s področja ekonomike dela, pravi, da bo tehnologija umetne inteligence tudi tistim, ki so danes nekoliko manj produktivni, mogoče tudi manj usposobljeni, omogočila konkuriranje poklicem, ki zahtevajo več strokovnih znanj," je izpostavila. Autor je kot primer izpostavil medicinske sestre, ki bi lahko s tehnologijo umetne inteligence sprejemale podobne odločitve, kot jih lahko danes samo zdravniki. To bi lahko pomembno prispevalo k izboljšanju zdravstvene oskrbe.

Vzpon umetne inteligence po besedah Domadenik Muren tudi dodatno izpostavlja pomen vseživljenjskega učenja. Še posebej bi se ga morali zavedati tisti, ki so usposobljeni za ožje določen tip dela. Ta bo zaradi novih tehnologij sčasoma izzvenel oziroma ne bo več potreben v taki meri kot danes, je dejala.

"Vendar pa še nismo našli pravega načina, kako te posameznike navdušiti za vseživljenjsko učenje. To namreč ne pomeni samo obiskovati šolo ali neke nove izobraževalne programe; pomeni tudi učenje na delovnem mestu, pripravo na uporabo novih tehnologij. Kot družba moramo najti odgovor na ta izziv," je poudarila.

Raziskava, ki so jo opravili pred enim letom, po besedah Domadenik Muren potrjuje, da tudi mnogi Slovenci pri svojem delu pogosto uporabljajo orodja na osnovi umetne inteligence. Posebej zanimiva je po njenih besedah ugotovitev, da uporabniki teh orodij svoje delo zdaj ocenjujejo kot boljše in bolj zanimivo, delovno okolje pa kot bolj prijazno. "Uporaba teh tehnologij torej zaposlenim omogoča, da postanejo bolj produktivni, da sprostijo določen del delovnega časa za tisto, kar je pomembno za odločanje," je dejala. Tudi tuje raziskave po njenih besedah potrjujejo višjo produktivnost pri uporabi umetne inteligence.

Domadenik Muren je tudi vodja programa IMB na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki se redno uvršča na lestvice najboljših magistrskih programov s področja poslovnih ved. "Nove tehnologije zaznamujejo tudi vsebine v okviru tega programa, saj je treba študente opremiti z znanji za uspešno sledenje razvoju," je poudarila.

Program IMB je po njenih besedah sicer že od začetka usmerjen v povezovanje teoretičnih znanj z reševanjem praktičnih izzivov. To vključuje stalno iskanje rešitev in posledično sprejemanje odločitev, kjer lahko umetna inteligenca vsekakor pripomore k uspehu.

"Vsekakor pa je zelo pomembno, da zna uporabnik teh tehnologij presoditi o njihovi zanesljivosti. Prav zato je bistvenega pomena, da jih obravnavamo kot del vseživljenjskega usposabljanja in učenja," je dodala.