Podjetja 16.4.2024 14:43

Na Dnevu slovensko-nemškega gospodarstva o izzivih zelenega prehoda

Bled, 16. aprila - Slovensko-nemška gospodarska zbornica je danes na IEDC - Poslovni šoli Bled pripravila Dan slovensko-nemškega gospodarstva, ki tokrat poteka pod sloganom Krožno gospodarstvo: Stičišče inovacij in trajnostnega razvoja. Udeleženci konference so izpostavili številne izzive, med njimi tudi vpliv zelenega prehoda na konkurenčnost.

Bled, IEDC - Poslovna šola Bled.
Dan slovensko-nemškega gospodarstva v organizaciji Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK) ter IEDC Poslovne šole Bled z naslovom Krožno gospodarstvo: stičišče inovacij in trajnostnega razvoja.
Foto: Katja Kodba/STA



Kot je v uvodu povedala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) Dagmar von Bohnstein, je trenutni gospodarski položaj v Nemčiji zaskrbljujoč. To skrbi tudi Slovenijo, ki velik delež izvoza ustvari v Nemčiji. Izjemen pomen ekonomskega sodelovanja med državama je izpostavila tudi nemška veleposlanica v Sloveniji Natalie Kauther, ki je prepričana, da bosta Nemčija in Slovenija skupaj rešili izzive.

"Podjetniško razpoloženje v Nemčiji je trenutno precej mračno," je povedala vodja oddelka za mednarodno gospodarsko politiko pri Nemški gospodarski zbornici Melanie Vogelbach. Dobra novica je sicer, da svetovno gospodarstvo beleži zmerno rast. Dobavne verige so bolj odporne, kot so bile v času pandemije. Vendar pa vse večji protekcionizem in geopolitična tveganja prinašajo veliko negotovosti. Velike izzive predstavljajo tudi zeleni prehod, digitalizacija in pomanjkanje kvalificirane delovne sile.

Nemški BDP se je lani zmanjšal za 0,3 odstotka in medtem ko država letos pričakuje minimalno rast, podjetja niso tako optimistična in napovedujejo dodatno 0,5-odstotno krčenje BDP. Kot kažejo rezultati obsežne raziskave med nemškimi podjetji, so gospodarska pričakovanja negativna, kar je posledica različnih dejavnikov tveganja.

Nemška podjetja najbolj skrbijo cene energije in surovin, vse bolj pa tudi ekonomska politika, kar je povezano s pogoji poslovanja in birokratskimi zahtevami, vključno z okoljskim poročanjem. Vse več je namreč predpisov, vezanih na zagotavljanje večje trajnosti in zahtev zelenega dogovora. "Ogromno je novih zahtev, ki prihajajo tako iz Berlina kot iz Bruslja," je izpostavila Vogelbach.

Kot je povedala generalna direktorica Siemensa v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji Medeja Lončar, se s podobnimi težavami sooča tudi Slovenija. "To je skupna evropska težava, ki jo je treba preseči," je dejala Lončar. Do evropske regulative pa je kritičen tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. "Je velika zavora pri konkurenčnosti evropskega gospodarstva in bi jo bilo treba resetirati," je ocenil.

"Skozi velike tehnološke spremembe vidimo, da Evropa ne napreduje tako, kot bi si vsi želeli," je priznal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. "Nismo več največje svetovno gospodarstvo, ampak še vedno ostajamo največji globalni trg," je izpostavil. Ob tem je ocenil, da se pred kitajsko in drugo konkurenco ne smemo braniti z omejitvami, temveč s standardi, ki pa predstavljajo tudi obveznosti, bremena in ovire za podjetja.

Vogelbach je medtem opozorila, da evropske trge preplavljajo tisti, ki ne ravnajo po pravilih. "Zato pričakujemo, da se bodo tudi tuja podjetja držala postavljenih pravil," je poudarila. Ob tem je dodala, da evropske izvozno usmerjene države občutijo velik porast protekcionizma v svetovnem gospodarstvu. Zgolj obrambni mehanizmi pa po njenem mnenju niso rešitev, treba je najti ravnotežje med zaščito in odprtostjo.

Gospodarstveniki so opozorili tudi, da je energija v Nemčiji in Sloveniji zelo draga. Hkrati so tu zahteve po krožnem gospodarstvu, vendar že recikliranje samo porabi veliko energije, kar vodi v nekonkurenčnost. "Moramo se zavedati, da razvojni model, ki ga je doslej imela Slovenija, ne deluje več, ker je odvisen od poceni energije," je dejal Frangež, prepričan, da se bo treba prilagoditi in razviti nove poslovne modele. Za preseganje izzivov bo po njegovem mnenju bistvenega pomena sodelovanje.

Kot je izpostavila predsednica AHK Slovenija, vsaka kriza prinaša tudi priložnosti. Zeleni prehod kot konkurenčno prednost med drugim ponuja krožno gospodarstvo. Nekatera podjetja, kot je tudi Siemens, so to že prepoznala in sprejemajo priložnosti, ki se pojavljajo. Po besedah Von Bohnstein, je Nemčija vodilna na področju podnebnih tehnologij ne le v Evropi ampak globalno. "Skupaj razvijmo rešitve s konkurenčnimi prednostmi za izzive našega časa in jih ponudimo na trgu," je pozvala.

V popoldanskem delu konference so se osredotočili na to, kako izvajati trajnostne prakse in slediti načelom krožnega gospodarstva, da to za podjetja ne bodo obremenitve temveč priložnosti. Kot so izpostavili predavatelji, je tudi zaradi novih zahtev Evropske komisije o poročanju o trajnosti to temo v podjetjih treba obravnavati celovito. Ključni dejavnik za učinkovito pozicioniranje podjetja in oblikovanje časovnega ter akcijskega načrta za doseganje ciljev je kvalificirana podpora strokovnjakov tega sektorja.

O tem, kako se lotevajo krožnega gospodarstva, so spregovorili predstavniki skupin BASF in BSH Home Appliances Group. Kot je izpostavila vodja za trajnostni razvoj v BSH Home Appliances Group Maria Christine Betz, dosledno izvajanje krožnega gospodarstva predstavlja velik izziv za vse industrije, pa vendar je to edina prava pot.

Na Dnevu slovensko-nemškega gospodarstva o izzivih zelenega prehoda

Ne spreglejte